|
"I need a Frenchman. I need Jacques Mayole," je v Veliki modrini rekel nesmrtni Enzo Molinari, ki ga je upodobil Jean Reno, ko je nabral dovolj denarja, da je lahko priredil tekmovanje v potapljanju na dih. V ozadju pa je švigala glasba, ki jo je zložil Eric Serra in ta je tega francoskega komponista za zmeraj postavila na filmsko-glasbeni zemljevid. Podobno je samo kako leto prej uspelo komponistu glasbe za Betty Blue, Gabrielu Yaredu, ki se je kasneje proslavil z Angleškim pacientom, Nadarjenim gospodom Ripleyjem. Prepričan sem, da bo podoben preskok doživel tudi Yann Tiersen, komponist glasbe za film Amélie. Tiersen prepriča že z uvodnimi takti, zaziba nas v francoski sentiment, od nekje zadišijo francoski rogljički in že čutimo pariško atmosfero. Treba je poudariti, da vsa glasba ni bila napisana originalno za film, saj je Tiersen potem, ko je prebral scenarij in videl prve posnetke, režiserju Jeunetu dejal, da lahko iz njegove glasbene zbirke za film uporabi karkoli. In nastal je izjemno simpatičen kolaž francoskih melodij, ki vas bodo, če ste vsaj malo sentimentalni, gotovo spravile v dobro voljo.
 |
