|
Ne spreminjaj moštva, ki zmaguje, bi lahko rekli pri tej zgoščenki, tretjem filmu zapored, kjer sta sodelovala komponist Hans Zimmer in režiser Ridley Scott. Tu lahko vidimo tudi njuno medsebojno kvantitativno razmerje, njun "obračun": Scott posname en film v času, ko Zimmer skomponira glasbo za kake tri do štiri filme (med Gladiatorjem in Jastrebom je bil tu še Pearl Harbor, nekaj glasbe za Fante mojega življenja in glasba za triler Invincible).
Že po uvodnih tonih je jasno, kje smo: v glasbenem smislu gre za nadaljevanje Gladiatorja, nekako prestavljenega v sedanjost. Lisa Gerrard pleše nekje v ozadju, arabski toni in melodije so povsem očitni, nekaj dodaja Rachid Taha, nad vsem pa s svojo elektronsko orkestracijo seveda bdi veliki Zimmer. Ne moremo reči, da je tu pokazal veliko novega, hkrati pa tudi ne moremo biti razočarani. Kak ton mu sem še uide iz Zaobljube, npr. pri skladbi Vale Plenty, brez težav lahko zaslišimo tudi variacijo glavne teme iz Tanke rdeče črte. Težke rokerske kitare dobro dvigujejo urbani suspenz, v katerem se znajdejo presenečeni vojaki. Vsekakor mogočna zgoščenka, ki bi brez svoje glasbene preteklosti delovala fascinantno, tako pa smo lahko z njo zmerno zadovoljni. Fani Hansa Zimmerja pa seveda ne bodo mogli reči ne.
 |
