|
Da je glasbo za domišljijsko avanturo skomponiral Howard Shore je in ni presenečenje. Izbira je smela zaradi tega, ker Howard Shore do sedaj za seboj še nima res velike filmske glasbene partiture. To seveda ne pomeni, da Shore ni izkušen komponist, nasprotno, podpisal je že šestdeset filmov. Po drugi strani pa je izbor logičen, saj je Shore z New Line Cinema že pri nekaj filmih že sodeloval (Celica, Se7em). Njegova glasbena prisotnost pri filmih o serijskih morilcih pa sega še malo nazaj, saj je podložil tudi kultne Jagenjčke. Osebno mi je med njegovo dosedanjo filmsko glasbo najbolj všeč tista iz filma Ne imejte me za norca.
Shore se pri glasbi za Gospodarja prstanov naslanja na ramena partitur, ki so značilne za velike filme. Moje uho pravi, da se je opiral predvsem na Johna Williamsa, Jamesa Hornerja in Jamesa Newtona Howarda.
To pomeni, da glasba večinoma podpira dogajanja na platnu, ustvarja atmosfero in nam omogoča, da vizualno mogočne scene še močneje začutimo. Gre torej za bogato orkestralno (in občasno tudi vokalno) glasbo, brez posamezno bolj izpostavljene nosilne melodije, ki ji keltski pridih dajeta še dve izvrstni skladbi Enye, na zgoščenko seveda uvrščeni zaradi povečanja njenega komercialnega potenciala. Rečemo lahko, da je zgoščenka dovolj privlačna tudi za širše občinstvo, prav zanimivo pa bo spremljati, kako se bo glasba za Gospodarja prstanov razvijala v njegovih nadaljevanjih
 |
