|
UNFAITHFUL
Film je v ameriške kinodvorane prišel pred dvema tednoma, pri nas pa ga bomo predvidoma videli nekje konec poletja. Gre za ponasnetek francoskega filma La Femme Infidele iz začetka sedemdesetih. Tokrat je glavni Richard Gere, v filmu pa si njegova žena Diane Lane zaradi dolgočasja v zakonu najde ljubimca, privlačnega latino tipa Oliverja Martineza. Ko Gere odkrije, da ga žena vara, mu na oči pade tema in vse skupaj ga porine v surovo maščevanje, v katerem ubije njenega ljubimca. Diane odkrije, da se je pri možu spet prebudila že kar dolgo speča strast, odloči se in možu pomaga prikriti zločin … Režiral je Adrian Lyne, ki se je z Devetimi tedni in pol in Usodno privlačnostjo že zapisal med mojstre erotičnega trilerja, v njegovi filmografiji pa sta tudi Jakobova lestev groze in Nespodobno povabilo. Pred nekaj leti je ponovno posnel Lolito, tokrat z Jeremy Ironsom v glavni vlogi, film pa so kastrirali že v startu, saj so mu očitali spodbujanje pedofilije, tako da je na spored prišel samo v nekaj državah. Nezvesta je tako po dolgem času spet primerek erotičnega trilerja, žanra, ki je vrhunec doživel v začetku devetdesetih s Prvinskim nagonom in ki ga je potem bolj ali manj neuspešno naprej poganjal njegov scenarist Joe Esterhas (Sliver, Jade), kar pa potem ni pripeljalo dalj od stanja, v katerem je erotični triler praktično klinično mrtev.
VSE O FANTU (About A Boy)
To, kar sta zadnja leta za angleški film v žanru romantičnih komedij naredila Notting Hill in Dnevnik Bridget Jones, bo letos skušala nadaljevati romantična drama Vse o fantu. Kaj je skupno vsem tem trem filmom? Angleška romantična stalnica Hugh Grant, njihova najtrdnejša valuta v svetu romantike, ki pa si je za ta film nadel veliko bolj seksi videz kot običajno. Nežnejši spol bo navdušen, saj Hugh tokrat igra dobro preskrbljenega plejboja, ki pride na idejo, da so samske mamice najboljša tarča za njegove mačistične podvige. Če na začetku izgleda, da je ideja dobra, filmska logika zahteva, da se to hitro sprevrže in namesto privlačne mamice Grant v vzgojo in samoprevzgojo dobi dvanajstletnika, ki je moral zaradi družinskih razmer prehitro odrasti. Podlaga za film je istoimenska literarna uspešnica Nicka Hornbyja, ki je zagrešil tudi pri nas dobro znano Zvestobo do groba. Režirala sta brata Weitz, ki sta pred nekaj leti presenetila z Ameriško pito (prej pa sta bila koscenarista Mravljinca Z), s filmom pa je povezan še en Weitzu precej podoben priimek Weisz, za katerim se skriva privlačna Rachel, ki smo jo lahko lani občudovali v Sovražniku pred vrati, seveda pa tudi v obeh Mumijah. Glasba iz filma se v naših krajih že dobi in sentimentalnim dušam jo toplo priporočam.
INSOMNIA
V naših kinodvoranah se je ravno začel predvajati intrigantni Memento (ogled za bralce tega članka obvezen :), prejšnji film, ki ga je imenitno zagrešil angleški režiser Christopher Nolan, v ameriške kinodvorane pa bo čez nekaj dni privršal njegov novi film Insomnia, ki si je za osnovo vzel istoimenski norveški triler izpred petih let. Twin Peaks bi bil morda lahko dobra asociacija ob tem filmu, v katerem igrata prekaljeni Al Pacino in Hillary Swank, ki je s svojo vlogo v Fantje ne jočejo šokirala tako radikalno, da je tisto leto zanjo rekla ja tudi Akademija in ji podelila oskarja. Umor najstnice v majhnem mestu na Aljaski povzroči, da se začenjajo odvijati in razpletati mnoge zgodbe, v katerih ima osrednjo vlogo neuničljivi Al Pacino, ki ima probleme tako z ubojem, ki ga je ponesreči zagrešil on sam, umorom, ki ga raziskuje, ljubezenskimi težavami, svojim novim delovnim partnerjem (Swank), tako da ni čudno, da ga preganja kronična nespečnost. Nekje iz ozadja deluje Robin Williams, ki se skuša s serijo filmov (v kateri je tudi One Hour Photo), kjer igra bolj negativne vloge, odmakniti od svojega zglancanega videza, ki so se ga gledalci v prejšnjih letih dokončno naveličali. Vsekakor lahko pričakujemo inteligenten, klavstrofobičen in inovativen triler, ki jih na našem sporedu še kako manjka.
SPIRIT: STALLION OF THE CIMARRON
DreamWorks nam je do sedaj s precejšnjim uspehom predstavil že pet celovečernih risank, dve digitalni, in sicer Mravljinec Z in Shrek, eno plastelinsko, seveda Kokoške na begu in dve s tradicionalno animacijo Egipčanski princ in El Dorado. Rečemo lahko, da so prijetno presenetili prav z vsemi, nihaj navzdol je predstavljal samo El Dorado. Spirit, kakršen je skrajšani naslov njihove šeste risanke, je tako njihova tretja tradicionalno animirana risanka (četrta z naslovom Sindbad pa naj bi na spored prišla prihodnje leto). Lani smo si v Delovi Sobotni prilogi lahko prebrali intervju z Jeffreyjem Katzenbergom, vodjo DreamWorksove animacije, v katerem je med drugim povedal tudi to, da bodo v Spiritu skušali število izrečenih besed omejiti na minimum in da bodo zgodbo o neukročenem in svobodnem konju, ki pade v ujetništvo in postane navadni jezdni konj, gledalcu poskušali predstaviti iz konjeve perspektive predvsem z gibom in glasbo. Glasba bo pri tem filmu gotovo eden od močnejših in pomembnejših elementov, saj bo združila dva velika mojstra, prvega iz sveta filmske glasbe (Hans Zimmer) in pop glasbe (Bryan Adams, ki pri filmu sicer ni novinec). Glas bo osrednjemu junaku posodil Matt Damon, scenarij je napisal John Fusco, ki se ga najbolj spomnimo po prašičku Babeu, edenn od režiserjev pa je bil Kell Ashbury, ki je bil v tej vlogi že tudi pri Shreku. Svetovna premiera filma je bila, nekako podobno kot lani Shrek, na cannskem filmskem festivalu in prve kritike so precej spodbudne.
THE SUM OF ALL FEARS
Jack Ryan se vrača! Če se spomnite Aleca Baldwina v filmu Lov na rdeči oktober, potem najbrž veste tudi to, kako mu je bilo tam ime. Jack Ryan, seveda. Enako so klicali tudi Harrisona Forda v Neposredni nevarnosti in Patriotskih igrah. To je torej četrti film s tem karakterjem, Ben Affleck pa je tretji igralec, ki ga bo upodobil. Vse pa se je seveda začelo v glavi pisatelja vohunskih romanov Toma Clancyja, ki je po koncu hladne vojne za nekaj časa sicer ostal brez pravega dela, vendar ga je nestabilna politična situacija na evropskem in ruskem vzhodu zopet pognala v tir. Tokrat bodo v filmu v ospredju evropski neonacisti (za razliko od muslimanskih iz knjige), ki bodo prišli do jedrskega orožja. Od tu seveda ni daleč do ideje, da bi ga uporabili na kar se da učinkovit način, in odločijo se, da bo superbowl čisto prava priložnost za to. Hannibalski Thomas Harris, pisec romana (sicer njegovega prvega) Črna nedelja (Black Sunday), ki je stregel s podobno idejo, bo zastrigel z ušesi, no, film, ki je bil v razvoju in pričakovanju kar nekaj let, je zrežiral Phil Alden Robinson (v vohunskem poslu je bil že pri Špicljih), Ben Affleck, ki je bil za potrebe ustrezne personifikacije lika ustrezno degradiran (Jack Ryan v knjigi se že nahaja na položaju direktorja CIE), pa se bo, kakor bo vedel in znal, spopadel s slabimi fanti. Vohunskih trilerjev že nekaj časa ni na spregled in prav zanimivo bo videti, ali se bodo v kinodvorane prikazali gledalci.
|
