|
V VRTINCU NAJNOVEJŠE FILMSKE TEHNIKE
Najkasneje v dveh mesecih bo otvoritev prvega slovenskega kino kompleksa označila prelomnico v slovenski reproduktivni kinematografiji. Medtem, ko bodo nebo nad nakupovalnim središčem BTC osvetljevale eksplozije raznobarvnih raket veličastnega ognjemeta, se bodo v vrtincu zabave imenovanem Kolosej odprla vrata dvanajstih novih kinodvoran in povabljencem ter kasneje tudi ostalim gledalcem omogočila vstop v novo ero slovenskega filmskega prikazovanja.
Kino kompleks Kolosej bo gledalcu predstavljal izziv, saj mu bo omogočal ogled večjega števila filmskih naslovov na enem mestu, po drugi plati pa bo to težko pričakovana evolucija v smislu pristopa prikazovalca do gledalca. Seveda bo sledil tehnični preskok na področju prikazovanja filmov.
Kljub napredkom na področju digitalne kinematografije se bo v Koloseju kot osnovni medij za posredovanje filmske slike na platno še vedno uporabljal “dobri stari” filmski trak, ki je bil v zadnjem desetletju deležen mnogih izboljšav. Napeljan bo skozi projektorje z oznako FP50D priznanega nemškega proizvajalca Kinoton, ki slovi kot eden najboljših izdelovalcev filmskih projektorjev na svetu.
Namesto filmskih kolutov bodo v uporabi podajalne mize, na katerih se film predhodno zlepi v celoto. Takšen način omogoča predvajanje filma samo z enim projektorjem, tehničnemu osebju pa med premori hitrejšo pripravo filma za novo predstavo. Projektorji v Koloseju bodo opremljeni z avtomatskim revolverskim menjalcem objektivov in izreza slikovnega polja. V praksi to pomeni, da bo projektor ob predhodnem programiranju sam prilagodil optiko družbe Isco in slikovni izrez trenutno predvajanemu filmskemu formatu (widescreen ali cinemascope).
Zgoraj opisane lastnosti niso več novost na naših tleh, računalniško upravljanje z dvanajstimi projektorji pa je prav to. Filmske projektorje se lahko upravlja na več načinov. Prvi predstavlja možnost ročnega upravljanja s stikali, ki se nahajajo na samem projektorju. Druga možnost je programiranje posameznega projektorja, ki potem izvede celotno delovno operacijo povsem samostojno. Tretja možnost je upravljanje, nadzor in programiranje vseh projektorjev preko centralnega računalniškega krmilnega sistema. V primeru zanesljivega delovanja projektorjev in arhitekturnih možnostih, lahko tako s projektorji v podobnih objektih upravlja le en sam človek!
Kinematografija je v zadnjih letih največji napredek dosegla prav na področju reprodukcije filmskega zvoka. Poleg osnovne analogne oblike zapisa stereo zvoka (SR) na filmskem traku, se danes srečujemo še s tremi oblikami digitalnih zapisov.
Prva in verjetno najbolj razširjena je Dolby Digital (kratica SR-D). V njej je združenih šest zvočnih kanalov (spredaj levo, spredaj sredina, sredaj desno, desno, zadaj in levo), ki pričarajo prostorski zvočni vtis. Možnost reprodukcije zvočnega zapisa Dolby Digital bodo imele prav vse dvorane v Koloseju. Nekatere med njimi bodo verjetno opremljene tudi z dodatno možnostjo Surround EX, ki omogoča razdelitev zvoka iz ozadja na zvok, ki prihaja iz smeri desno zadaj, sredina zadaj ter levo zadaj. Prostorski občutek je v tem primeru še boljši, saj sta dodana še dva zvočna kanala.
S sistemom reprodukcije šest kanalnega filmskega zvoka DTS, ki je prav zaradi svojega zanesljivega delovanja pri uporabi slabših in že dokaj obrabljenih filmskih kopij pri nas največ v uporabi, naj bi bile po neuradnih informacijah opremljene štiri dvorane. Tonski zapis je v tem primeru zajet na dveh ali celo treh zgoščenkah, ki se predvajajo s pomočjo posebnega predvajalnika. Za njegovo sinhronizacijo s sliko, ki jo projicira projektor, pa skrbi posebni kodni zapis na filmskem traku. (nadaljevanje prihodnjič)
|