|
V današnji kolumni bom skušal razložiti uporabnost matematičnih funkcij in simbolov v filmski teoriji. Različne publikacije najpogosteje opredeljujejo film s pomočjo socioloških, psiholoških in gledališko dramaturških definicij, ki pa po mojem mnenju pridejo na vrsto šele po tem, ko filmska zgodba “stoji” v najbolj banalnem pomenu in smislu te besede.
Naj se spomnimo, da film vedno nagovarja gledalčevo duševnost, ki pa je brez izjeme in vedno določena s celo vrsto miselnih predpon in klasičnih gledalčevih pričakovanj. Za slovenske avtorje zadnjega desetletja je bilo značilno, da so ta pričakovanja docela ignorirali ali pa so jih celo zavestno kršili. To so potem krstili za svojo lastno avtorsko ustvarjalnost, s katero naj bi po njihovem lastnem mnenju presegali že videno in s tem dodali svoj doprinos, k sami svetovni filmski ustvarjalnosti. V resnici pa se je “izven njihovih glav” zgodilo ravno nasprotno. Fikcija v njihovih filmih ni delovala, zato smo jih gledalci gledali le s skrajnim naporom, ne pa da bi v njih kdo lahko videl kak svetovni presežek. (Moje mnenje je da je treba človeku, ki posname film brez enega samega dialoga, dati pač samo pol proračuna, ne pa tega v celoti in mu za povrh plačati še pot na nekaj deset filmskih festivalov.)
Če bi bila filmska struktura enoplastna in bi bilo napredovanje v filmski zgodbi zgolj linearno, bi se o filmu lahko pogovarjali opisno. Ker pa napredek v filmski zgodbi vedno poteka v najmanj treh povezanih razsežnostih hkrati, za razumevanje potrebujemo miselni pripomoček, ki sem si ga sposodil iz srednješolske matematike. Upam, da ne bo preveč abstraktno!
Krivulja trojnega integrala opisuje neko povprečno vrednost dogajanja, ki je postavljeno v čas in prostor. Vsak film bi v grobem lahko opredelili kot dogajanje v času in prostoru. Poudarek je na dogajanju! Vse lepo in prav, ko zagledamo pred sabo tekočo filmsko zgodbo, težave pa se začnejo v trenutku, ko hočemo tako zgodbo napisati sami. Takrat se v glavi pojavi plaz idej, ki jih nadebudni filmarji skrbno skladiščimo v malih možganih ali kje drugje.
To je trenutek, v katerem bi za kakovosten filmski tekst potrebovali različne oporne točke, izhodišča in pripomočke, ki ločujejo filmske scenarije od ostalih tekstov. Brez njih bomo zagotovo napisali še en scenarij za tipičen slovenski film.
Tukaj nastopi filmska integralna krivulja! Z njeno pomočjo iz izseka prostora časa in dogajanja v grobem omejimo vse bistvene značilne točke, ki pri gledalcu povzroči občutek, da se naše “dogajanje pred kamero”, res odvija nekje v realnem svetu. To pa je hkrati predpogoj, da bo kdo pokazal kaj zanimanja za dogajanje, ki ga ponujamo. (Snemanje igranih prizorov more vedno potekati v sproščenem vzdušju sicer igra in liki ne presežejo “igranja” v slabšalnem pomenu!)
Integralna krivulja smiselno potuje in napreduje po skrbno izbranih točkah ter določa filmsko pripoved, tako da kot gledalci na začetku izvemo vse, kar je nujno potrebno za to, da “pademo noter”. Ko smo “noter”, naravno sledi potreba po intenzivnejšem doživetju, zato se krivulja vzpne na točko, kjer se stvar zaplete, pri čemer filmska pripoved v nas zbudi naravno potrebo po tem, da bi nastali konflikt razrešili. (Sami lahko naredite preizkus tako, da zapustite kinodvorano nekje na petnajsti minuti kakovostnega filma. Če boste to naredili, si boste film gotovo hoteli ogledali še enkrat! Na tem principu delujejo tudi televizijske reklamne prekinitve.
Filmski integral nas nato popelje najprej do nepričakovanega preobrata dogodkov in na to do vrhunca zgodbe, kjer imamo po navadi že vsega “dogajanja” polno glavo in bi kino zapustili lahko samo v primeru požara. Po vrhuncu nujno potrebujemo še razplet, saj bi sproduciran filmski konflikt, če bi odšli pred koncem, v nas zapustil preveliko napetost. Zato nas kakovosten film, v zadnji fazi pripelje do “olajšanje”, ki ga prinese razplet. Ta naš notranji psihološki svet znova postavi na staro mesto. Dobri so nagrajeni, hudobni kaznovani in junak, od katerega se je na začetku najmanj pričakovalo, osvoji bogastvo, mladenko ali pridobi neko novo življenjsko kvaliteto Pod določenimi pogoji lahko celo umre, a o tem drugič!
|
