|
V četrtek 9. novembra se bo v Cankarjevem domu v Ljubljani pričel tradicionalni mednarodni filmski festival, ki k nam prinaša vsakoletne svetovne festivalske filmske uspešnice. Teh naj bi bilo letos še posebej veliko, saj bomo lahko videli tako lanskega, kot tudi letošnjega zmagovalca festivala v Cannesu ter zmagovalce in nagrajence žirij še drugih dveh največjih festivalov, beneškega in berlinskega. V zadnjih nekaj letih je ljubljanski festival že dobil nekakšno stalno podobo in obseg. Tako bo tudi letos, prav tako kot prejšnji leti, prikazanih približno devetdeset filmov v sedmih sekcijah: Predpremiere, Obzorja, Perspektive, Fokus, Posvečeno, Retrospektiva in Otroški program.
Predpremiere
V programu Predpremiere bo prikazanih 14 filmov, vsak festivalski večer po eden. Kot že ime sekcije pove, gre za predpremiere filmov, ki naj bi praviloma (z nekaj izjemami) pozneje prišli tudi na redni kinematografski spored. Festival bo odprl letošnji dobitnik cannske zlate palme, film Plesalka v temi kultnega režiserja Larsa von Trierja. Danec je že takoj po Idiotih zavrgel razvpito Dogmo '95 in posnel mjuzikl, za katerega je v najbolj zahtevni sekvenci, ki jo je kdajkoli posnel, uporabil kar sto kamer. Glavna zvezda te ganljive zgodbe o češki emigrantki v ZDA je pevka Björk, cannska dobitnica nagrade za najboljšo žensko vlogo.
Med letošnjimi cannskimi nagrajenci, ki jih bo še mogoče videti, so bili tudi ustvarjalci filma Razpoložena za ljubezen Wong Kar-Waija (Chungking Express, Padli angeli, Srečna skupaj). Nagrado za najboljšo vlogo je prejel igralec Tony Leung Chiu Wai, film pa je dobil tudi nagrado za tehnične dosežke. Izjemno dodelana vizualna podoba je namreč postala Wongov zaščitni znak.
Videti bo mogoče tudi Wendersov najnovejši film Hotel Milijon dolarjev, ki je svetovno premiero doživel na letošnjem berlinskem festivalu, kjer je dobil posebno nagrado žirije. Zgodba se dogaja leta 2001 v Los Angelesu, začne pa se s smrtjo bogataševega sina, ki se ubije, ko pade s strehe hotela. Primer raziskuje agent FBI (Mel Gibson) in ob tem se sreča s čudaškimi stanovalci hotela. Zgodbo filma je napisal pevec skupine U2 Bono, ki je z Brianom Enom ter vrsto drugih glasbenikov ponovno prispeval izjemno filmsko glasbo, ki je že dolgo časa zaščitni znak Wendersovih filmov.
Posebno pozornost velja morda nameniti filmu Tiček (Pecker), predzadnjemu delu kralja slabega okusa Johna Watersa (Rožnati flamingi, Cmera), saj ne bo prišel na naš redni kino spored. Glavnega junaka te črne komedije, mladega fotografa iz Baltimora, ki uspe na Manhattnu in se sreča s tamkajšnjo snobovsko kulturno sceno, igra Edward Furlong, fantič iz Terminatorja 2.
Marsikdo že z nestrpnostjo pričakuje film Magnolija Paula Thomasa Andersona, režiserja Vročih noči, ki je z novim filmom potrdil, da je eden najbolj drznih hollywoodskih režiserjev. Zgodba filma je umeščena v San Fernando Valley blizu Los Angelesa, kjer se mora umirajoči patriarh Earl pred smrtjo soočiti z napakami in porazi, ki jih je storil v življenju. Med drugim je neodgovorno zapustil prvo ženo in prepustil sinu skrb zanjo, ko je zbolela. Sina igra Tom Cruise, za vlogo pa je bil letos nominiran za oskarja. Ta več kot triurna držinska saga je na berlinskem festivalu prejela zlatega medveda.
Pravo nasprotje Magnolije je nemški film Na sončni strani ulice, saj gre za manj kot uro in pol trajajočo lahkotno komedijo o bizarnem, neresnem življenju ob vzhodnonemški meji v šestdesetih. Film pri smešenju komunizma nima nobenih zavor.
Britanski neodvisni režiser Mike Figgis je letos s filmom Timecode, v katerem se na platnu istočasno pojavijo štiri slike v realnem času, ponovno oživil razprave o novih filmskih izrazih. Predpremierno pa bo prikazan njegov lanski film Gospodična Julija, posnet po klasični drami Augusta Strindberga, ljubezenski zgodbi med plemkinjo in njenim slugo na Švedskem ob prehodu iz 19. v 20. stoletje.
Vsi ljubitelji Iranca Abbasa Kiarostamija verjetno že težko pričakujejo njegov lanski film Veter nas bo odnesel s seboj, ki je v Benetkah prejel posebno nagrado žirije, posvečena pa mu je bila retrospektiva na predzadnjem LIFF-u.
Izmed francoskih filmov bo predpremiero doživela romantična komedija Dekle na mostu, z Vanesso Paradis in Danielom Auteuilom v glavni vlogi. Film je bil nominiran kar za osem cezarjev in zlati globus za najboljši tuji film.
V programu Predpremiere so še Očka mesec (režiser Bachtiya Khudonazarov), Hitra hrana hitre ženske (Amos Kollek), Himalaja, Poglavarjevo otroštvo (Eric Valli), Samovo Poletje (Spike Lee). Eden izmed vrhuncev programa bo tudi posebna projekcija v čast igralki Liv Ullman, ki je v devetdesetih začela tudi režirati. Predstavljen bo njen zadnji film Nezvesta, za katerega je scenarij napisal legendarni režiser, scenarist in dramatik Ingmar Bergman.
Obzorja
Obzorja so tematsko bolj raznovrstna od Predpremier, gre tudi za najštevilčnejšo sekcijo, saj bo v njej prikazanih kar 26 filmov uveljavljeni režiserjev. Večina filmov, ki bodo prikazani v tem programu se letos ponaša z prestižnimi festivalskimi nagradami.
Trenutno najbolj znani kitajski režiser Zhang Yimou (Dvigni rdečo svetilko), ki je iz igralke Gong Li naredil mednarodno zvezdo, bo v tem programu zastopan kar z dvema filmoma. Prvi je lanski zmagovalec beneškega festivala Niti en manj, zgodba o trinajstletni Wei, ki mora zamenjati vaškega učitelja, ker mora obiskati obolelo mater. Učitelj obljubi Wei denarno nagrado, če ne bo izgubila niti enega učenca. Toda nekega dne enega fanta res ni v šolo in Wei izve, da so ga revni starši poslali na delo v mesto. Drugi film je Pot domov, za katerega je Zhang letos v Berlinu prejel veliko nagrado žirije (srebrnega medveda). Glavni junak filma je mladi poslovnež, ki mora domov, ker mu je umrl oče. Mamina želja, da bi očeta prenesli po strmi poti do pokopališča, se najprej zdi pretirana, toda ko spoznamo zgodbo o tem, kako sta se spoznala in zaljubila, se zdi povsem upravičena.
Nekoliko z zamudo bomo videli lanskega presenetljivega zmagovalca festivala v Cannesu, belgijski film Rosetta, ki je ob zlati palmi prejel še nagrado za najboljšo žensko vlogo (Emilie Dequenne). Rosetta je jezikava, uporniška nemoralna deklina, ki ji v življenju ni bilo prizanešeno, toda s svojim obnašanjem stvari le še otežuje. Z mamo živita v prikolici na robu mesta. Rosetta se vsak dan bori za redno službo in za delo v kiosku je pripravljena izdati edinega kolega.
Prava revija nagrajencev se nadaljuje z letošnjim zmagovalcem beneškega festivala, iranskim filmom Krog, katerega tema je strašna diskriminacija žensk v iranski družbi. Film je bil do festivala v Benetkah v Iranu prepovedan, toda tako pomembna festivalska nagrada mu bo morda odprla pot v domače kinematografe.
Enaindevetdesetletni portugalski režiser Manuel de Oliveira je lani v Cannesu verjetno postal najstarejši režiser, katerega film je bil uvrščen v tekmovalni program. Gre za film Pismo, ki prikazuje propad zastarelih kodeksov aristokracije, kakršni danes ne veljajo več. Film je na koncu festivala celo prejel nagrado žirije.
Lani je bila v Benetkah prikazana tudi glasbena drama Narobe svet (Topsy-Turvy) Mika Leigha o slavnem tandemu avtorjev mjuzikalov Gilbertu in Sullivanu. Vsi so filmu priznavali visoko kakovost, nagrado pa je prejel le Jim Broadbent kot najboljši glavni igralec. Topsy-Turvy je nato triumfiral na podelitvi oskarjev, ko je presenetljivo prejel oskarja za masko in kostumografijo, zlati kipci pa so se mu izmuznili pri nominacijah za originalni scenarij in scenografijo.
Tisti, ki jim je bil na lanskem festivalu všeč film Mati Aleksandra Sokurova, bo gotovo zanimal njegov film Vladar, ki je v Cannesu prejel nagrado za najboljši scenarij. Zgodba filma spremlja Adolfa Hitlerja, ki za 24 ur pride na oddih v kočo v Bavarskih alpah. Vsem navzočim je zaukazano, da politike med obiskom ne smejo omeniti, zaradi česar se Eva Braun nadvse veseli Hitlerjevega prihoda, toda veliki diktator je niti ne objame, ampak jo sprejme uradno, kot vse ostale navzoče.
V Obzorjih se običajno srečamo tudi s filmi iz držav nastalih na področju bivše Jugoslavije. Letos bosta prikazana dva. Hrvati so posneli film Maršal (tematsko se seveda navezuje na film Sokurova) in že po naslovu je mogoče ugotoviti, da gre za komedijo. Policaj Stipan Macula naj bi raziskal čudne pojave, ki na nekem majhnem otoku strašijo prebivalce. Najprej se s Stipanom noče nihče pogovarjati, kmalu pa sam ugotovi, da je otok obsedel duh Josipa Broza Tita. Župan Luka nenadoma v pojavu vidi idealno priložnost na odprtje Titovega zabaviščnega parka. Film je bil prikazan na berlinskem filmskem festivalu in prejel nagrado za režijo v Karlovyh Varih.
Iz Beograda prihaja krvavi splater Kolesje. Glavni junak je hladnokrvni poklicni morilec, ki ugrabi dve avtoštoparki, pobije nekaj pravih in nekaj napačnih ljudi, kar pa ga kot pravega plačanca ne gane posebej.
Nenavadna zanimivost Obzorij bo film O Robertu pa nič francoskega filmskega teoretika in kritika Pascala Bonitzerja. Glavni junak filma je filmski kritik Didier, ki napiše recenzijo nekega bosanskega filma, ki ga sploh ni videl. Bonitzerja, ki se s svojimi scenariji in filmi sicer ni tako proslavil kot s teoretskimi deli, je inspirirala polemika o Podzemlju Emirja Kusturice, v katero se je vključil nek kritik, za katerega se je kasneje izkazalo, da filma sploh ni gledal.
Perspektive
Sekcija Perspektiv, ki ima tudi podsekcijo Ekranovih perspektiv (poseben program po izboru kritikov revije Ekran), je od leta 1996 tekmovalni del festivala. Nagrado vodomec za najboljši film Perspektiv je prvič podelila žirija filmskih kritikov, drugič strokovna žirija, letos pa jo bodo že tretje leto zapored podelili gledalci, ki glasujejo s posebnimi nalepkami z ocenami od 1 do 5. Nalepijo jih na vstopnico za film, ki si ga ogledajo. Letos za vodomca tekmuje kar 25 filmov. Gre za filme mladih režiserjev ali pa prva dela nekoliko starejših. Na sporedu bodo filmi iz skoraj vseh kontinentov: od ZDA, Brazilije, Argentine, Islandije, Velike Britanije, Francije, Italije, Češke, Irana, Indije, Kitajske, Tajvana, Japonske, pa vse do Avstralije. Dva izmed njih, britanski Vzhod je vzhodno in danski Na Kitajskem jedo pse, naj bi videli tudi na našem kinematografskem sporedu.
Fokus: Južna Koreja
S korejskim filmom smo se letos srečali tudi na rednem kino sporedu, ko je v naše kinematografe prišla južnokorejska uspešnica Shiri, ki si jo je v korejskih kinematografih ogledalo celo več gledalcev kot Titanik. Film, posnet v stilu ameriških akcijskih trilerjev nas je prepričal, da imajo v Južni Koreji dobre režiserje in razvito filmsko industrijo. "Karkoli naredijo v Hongkongu, lahko v Koreji naredimo še bolje," naj bi bil njihov moto. V programu Fokus, ki vsako leto vzame pod drobnogled eno nacionalno kinematografijo (predlani je bili to Irska, lani novi španski film), bo tako mogoče videti šest južnokorejskih filmov posnetih v zadnjih treh letih. Shiriju bo še najbolj podoben policijski triler v stilu Johna Wooja Brez skrivališča. V nadnaravnem trilerju Varuhi duše bosta dva izganjalca hudiča skušala preprečiti, da bi hudič zaplodil prelepo dvajsetletnico, rojeno v času množičnega samomora satanističnega kulta. Erotična drama Laži o spolnem razmerju med 38-letnikom in najstnico bi lahko, po mnenju nekaterih kritikov, dvignila vsaj toliko prahu kot pred leti Cesarstvo čutil. Nekakšno korejsko izpeljanko Romea in Julije bomo videli v filmu Nadomestna mati.
Posvečeno: Amos Gitai
S trenutno največjim izraelskim režiserjem Amosom Giatijem smo se pri nas prvič srečali lani, ko sta bila na festivalu v programu Obzorij na sporedu kar dva njegova filma, Dan za dnem in Sveto. Kontroverzni izraelski režiser je najprej delal na izraelski televiziji, kjer so bili njegovi dokumentarci pogosto cenzurirani, ko pa je njegov film Diary, posnet tik pred in med libanonsko vojno, naletel na sovražen odziv, se je izselil v Pariz. Njegovi filmi se odkrito in drzno soočajo z ortodoksnimi židovskimi običaji in njihovim neskladjem s sodobnim svetom. Gitai drzno postavlja pod vprašaj moško versko oblast in prikazuje skoraj brezizhoden položaj žensk v taki družbi. Poleg že lani videnega filma Sveto, bodo letos prikazani še Esther, Berlin-Jeruzalem, Golem - duh izgnanstva in Inventar.
Retrospektiva novega tajvanskega filma
Tajvanski filmi kar pogosto gostujejo na ljubljanskem filmskem festivalu. Na 4. Film art Festu so bil del programa sekcije Fokus, predlani so bili v sekciji Posvečeno predvajani filmi tajvanskega režiserja Ming-Lianga Tsaija, pogosto pa tudi filmi Kar-Waija Wonga ter posamezni odmevni novi filmi. Retrospektiva novega tajvanskega filma se bo začela naprej v Slovenski kinoteki s filmoma In Our Time in The Sandwich Man, posneta v začetku osemdesetih ter Ang Leejev Eat Drink Man Woman. Nato bo v okviru festivala prikazanih še devet tajvanskih filmov, nastalih v letih 1993-2000.
Program za otroke
Novost letošnjega festivala je poseben program, namenjen otrokom. V njem bodo prikazani trije celovečerni filmi, dva animirana in en otroški. Prvi je japonska megauspešnica Princesa Mononoke, prvi japonski film, ki je v domače kinematografe prinesel več kot 150 milijonov dolarjev, celo več kot Titanik. Morda je s 133 minutami nekoliko predolg za najmlajše, bodo pa v njem uživali tudi starejši. Druga risanka je Marco Polo - vrnitev v Xanadu, prikazuje pa zaroto Foo-linga, državnega ministra mogočnega vodje Kublaj Kana, pri katerem je živel znani popotnik in raziskovalec Marco Polo. Zelena puščava je pripoved o Katji, otroku nesrečne družine in večno nejevoljne matere. Katja išče izhod iz mračne stvarnosti v zeleni oazi, skozi katero jaha uglajeni vitez v sijočem oklepu.
Festival je, kot že vrsto let, nastal v koprodukciji Cankarjevega doma, Slovenske kinoteke in Ljubljanskih kinematografov. Predstave bodo tako v Linhartovi in Kosovelovi dvarani Cankarjevega doma, v dvorani Slovenske kinoteke ter ljubljanskih kinih Kompas in Bežigrad.
|
