|
REKVIEM ZA REVIJO O KNJIGI IN SLAVOSPEV ZA POLETJE V ZGODBI
V letošnjem poletju smo priča dvema skrajnima robovoma, negativnem in pozitivnem, slovenskega založništva, enemu, ki nas peha v depresijo, in drugemu, ki nas navdaja s svežim optimizmom, da morda le ni vse izgubljeno.
|
|
>Na eni strani smo soočeni z žalostnim dejstvom, kako je tik pred poletjem izšla zadnja številka Revije o knjigi, ki kljub mnogim pozivom, tudi na naše najvišje kulturno-politične predstavnike, ni uspela pridobiti toliko subvencije (štiri milijone tolarjev), da bi ob nizki nakladi še lahko nadaljevala z izhajanjem. Rok Kvaternik je v uvodniku v poslovilni številki za njeno ukinitev v Zolajevem stilu obtožil tako Andrejo Rihter ministrico za kulturo kot tudi Milana Matosa, predsednika Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije, drugače glavnega urednika Mladinske knjige. Ker je Revija o knjigi na koncu izhajala v nakladi 2400 izvodov, njegov Obtožujem! počasi zamira v spominu bralcev te revije, založnikom pa ostaja temeljna dilema, koliko se bo država v prihodnje sploh še zanimala za subvencioniranje njihove dejavnosti, in vprašanje, kje bodo lahko brez problemov predstavili svoje knjige. Samo tisti, ki so kdaj sodelovali pri nastajanju novih revij in časopisov, natančno vedo, da je rojstvo in vzdrževanje vsakega tiskanega medija na naših tleh povezano z izjemnimi napori, hkrati pa je še zmeraj veliko lažje nekaj vzdrževati kot ustvariti na novo. Konec Revije o knjigi slovensko založništvo v prihodnje postavlja pred velik problem, saj ob več kot tri tisoč naslovih, kolikor jih ta panoga izda letno, nimajo niti enega medija več, ki bi jih redno predstavljal. Če niso zmogli zadržati obstoječega, je veliko manj možnosti, da bodo uspeli nekaj postaviti povsem od začetka.
Na drugi strani pa smo v julijsko-avgustovskem času v vsakem sobotnem Delu pod blagovno znamko Poletje v zgodbi dobili šestnajtstransko zgodbo štirih zanimivih slovenskih avtorjev (Vinko Möderndorfer, Maja Novak, Andrej E. Skubic in Andrej Blatnik) in štirih intrigantnih pisateljev iz tujine, ki ste jo z nekaj preprostimi razrezi lahko preoblikovali v samostojno knjižico debeline ene avtorske pole. Po mojem mnenju izjemen projekt, ki je dodobra popestril dopustniške sobote, v skoraj 100.000 izvodih predstavljal in promoviral pisce in sodobno literaturo, so skupaj finančno in produkcijsko zapakirali Cankarjeva založba, ki je prispevala idejni koncept, lekturo in uredništvo projekta v podobi neumornega Zdravka Duše, časopis Delo, ki je prispeval prostor ter papir, in Mobitel, ki je pokril stroške honorarjev in prevodov, gre pa za nekakšno nadaljevanje lanskega uspešnega poskusa s kratko zgodbo Brine Svit. Stvari se torej na eni strani poslabšujejo, na drugi strani pa seveda najdejo možnosti, kako literaturo spraviti do ljudi, vse pa kaže na to, da se država iz te zgodbe počasi, vendar neumorno umika in vse skupaj vse bolj prepušča zasebnemu sektorju, ki mu včasih uspe, včasih pa tudi ne.
|
