|
ALI ŠE ENO HOLLYWOODSKO (NEVIDNO) ZLO?
Nevidno zlo (Resident Evil) privablja s svojo akcijo in grozo to poletje v dvorane krvi (in Mille) željne mladostnike, ampak ali so filmi, izdelani po video igrah resnično omejeni le na oboževalce igre, na podlagi katere je film posnet? Lara Croft: Tomb Raider je pokazal, da lahko z resnim pristopom tudi tovrstni filmi dosežejo uspehe na blagajnah in glede na rastoče igričarsko tržišče, se tega zavedajo tudi producenti. Za naslednje leto sta napovedani že nadaljevanji – Lara Croft Tomb Raider: The Cradle of Life kakor tudi Resident Evil 2: Nemesis. Ampak, kako se je vse pričelo?
|
|
Eden prvih poskusov se je zgodil leta 1993, ko so na srebrne zaslone poskušali prenesti Nintendovo zimzeleno (in briljantno) igro Super Mario Bros. Ampak, glede na to, da v igri premeščate preprosto škatle, jeste čarobne gobe in skačete po želvah, so avtorji filma očitno menili, da bo lahko podobno plitva zgodba in sodelovanje Dennisa Hopperja gledalcem ponudila dovolj užitka. Film je bil polomija.
Sledili so podobno plehki poskusi. Igra Double Dragon je bila pretepaška pustolovščina, ki je status klasika dosegla že na igralnih avtomatih v salonih zabave. Film je bil klasična pretepaška zadeva s pogostimi referencami na igro ter se ni jemal preveč resno. Kot takšen je, kljub na trenutke slabo režiranim pretepaškim vložkom, lahko zadovoljil ljubitelje igre. Vendar ne več kot to. Leto pozneje je prispela še ena akcija, ustvarjena po pretepaški igri – Street Fighter je v glavno vlogo postavil Van Damma in prikazal neprimerno boljše pretepaške prizore, a še vedno pogorel pri večini, ki so ga videli. Zagretim oboževalcem igre se je zameril, ker v glavni lik filma ni postavil centralne osebe iz igre, medtem ko so ostali menili, da gre za še en film za mulce, v katerem razen odličnega Raula Julie in Kylie Minogue ni bilo kaj za videti.
Do tega trenutka so si tako na igrah temelječi filmi že pridobili reputacijo B-filmov in producentom je to očitno bilo pogodu, saj je sledil še en pretepaški poizkus. Vendar je kljub temu bil prelomnica – prvič je film, izdelan na podlagi igre, dosegel pravi uspeh na kino blagajnah. Smrtonosni spopad (Mortal Kombat) je v glavno vlogo postavil Christopherja Lamberta, ponudil odlične pretepe, razbijaško techno glasbo in originalno kostumografijo, tako da je bil uspeh neizbežen. Celo glasbeni album iz filma naj bi avtorjem prinesel precejšen dobiček.
Nadaljevanje Mortal Kombat: Annihilation je razočaralo, Wing Commander pa so si ljudje zapomnili po tem, da je sicer bil gledan, vendar le zaradi dejstva, da je bil uporabljen kot prvi film, pred katerim so predvajali napovednik za Epizodo I, Vojne zvezd. Znani so številni primeri, ko so ljudje kupili vstopnico, si ogledali predfilme in zapustili dvorano. Naslednji v vrsti za odstrel je bil Final Fantasy, ki pa je prikazal vsaj dih jemajočo animacijo in nakazal smer, ko bodo animirani igralci nekega dne morda res lahko postali grožnja za službe živih.
Sledil je Lara Croft: Tomb Raider, ki je preprosto moral uspeti. Verjetno je bila najtežja naloga izbrati pravo igralko, ki bo nastopila kot Lara in oboževalci igre bi bili zadovoljeni. In glede na to, da se je igra prodala v več kot 30 milijonih izvodov, teh ni bilo malo. Na srečo avtorjev pa je Angelina Jolie ob pomoči dobrih posebnih efektov in zgodbi, ki je po prvih pripovedovanjih bila podobna tistim iz Indiana Jonesa, v dvorane prvič pritegnila tudi ljudi, ki igre niso igrali. Ostalo je zgodovina, bi porekli – film je kljub visokim produkcijskim stroškom (80 milijonov dolarjev) prinesel producentom več kot 60 milijonov zelencev ostanka. In glede na to, da je kljub povprečnim ocenam kritikov zadovoljil ciljno skupino, se lahko podobno tveganih producentskih podvigov nadejamo tudi v prihodnje.
Pa se vrnimo k Milli Jovovich in krvi željnim zombijem iz Nevidnega zla. Film je s strani gledalcev že bil ocenjen kot najboljši film doslej, izdelan po igričarski predlogi in kljub temu da avtorjem ne bo prinesel tolikšnega zaslužka, kot ga je Tomb Raider, je že v ZDA doživel finančni uspeh. Če želite preprosto prvinsko srhljivko s preprostim scenarijem in če ste klasični Night of the Living Dead ohranili v dobrem spominu, potem si privoščite svoje kokice, vstopite v dvorano brez kakšnih pričakovanj ter izklopite možgane. V filmu bi znali uživati.
|
