|
Pisatelj J. R. R. Tolkien, pisec obsežnega romana Gospodar prstanov, je bil rojen v Južni Afriki, večina njegovih del pa je bila objavljena šele po njegovi smrti po zaslugi sina Christopherja. Kako živa je bila njegova domišljija, dokazuje podatek, da je ustvaril 14 različnih jezikov prebivalcev Srednjega sveta. Že mama ga je seznanila z latinščino, francoščino in nemščino, med šolanjem se je spoznal z grščino, staro angleščino, gotskim jezikom, welščino, finščino, španščino in italijanščino. Kasneje se je učil še ruščine, švedščine, danščine, norveščine in lombardščine.
Bil je znan kot utemeljitelj sodobne domišljije kot človek, ki je znal otroške pravljice preliti v veličastne epske zgodbe, ne da bi pri tem izgubile privlačnost. Tolkien ni nikoli zaupal v filmske priredbe, saj je bil prepričan, da je njegove romane nemogoče spraviti v gledališko ali filmsko obliko. Čeprav je pravice za upodobitev Gospodarja prstanov, ki ga je pisal celih 13 let, prodal sorazmerno zgodaj, je bil prepričan, da film nikoli ne bo uspešen.
In še tole: ideja za Gospodarja prstanov in ostale zgodbe naj bi nastale nekega dne, ko je pregledoval teste svojih študentov. Eden od njih je pustil nepopisano stran in Tolkien je po kratkem preblisku na prazen list načečkal: »V luknji pri tleh so živeli hobiti.« Tako se je rodila ideja o Srednjem svetu … Damijan Vinter
|
|
HOBITI NA NETU
Kmalu po tem, ko so se razširile govorice o snemanju trilogije Gospodar prstanov, precej pred uradno stranjo, je nastala ljubiteljska stran www.theonering.net. Zelo hitro je zrasla v najbolj obširno tovrstno stran, saj pokriva tako rekoč prav vse teme in poglede, ki bi goreče privržence filmske trilogije utegnile zanimati. Ker gre za ljubiteljsko stran je poudarek na informacijah, pridobljenih s pomočjo Tolkienovih privržencev iz vsega sveta. Vztrajnemu dekletu z Nove Zelandije je celo uspelo dobiti vabilo za osebni ogled prizorišča snemanja, kar je sicer v navadi le za priznane novinarje, tako da je na teh straneh, še pred koncem snemanja trilogije, objavila svoje obširno poročilo. Poleg vedno svežih novic, množice fotografij (vzetih iz revij ali pa poslikanih na lokacijah), podrobnih podatkov o igralcih in likih, posebej priporočam v branje ekskluzivne intervjuje in prispevke pod rubriko FEATURES.
Tolkienomanija pa se seveda ni pričela z Jacksonovo filmsko trilogijo, temveč že nekaj let po prvem natisu Gospodarja prstanov konec petdesetih. V sedemdesetih je bilo mogoče dobiti že mnogo izdelkov, kot so družabne in namizne igre (Dungeons & Dragons), glasba, figurice, igrače, slike, stripi, filmi ... ki jih je navdihnila najbolj priljubljena fantazijska knjiga vseh časov. Najboljši splošen pregled Tolkienovega delovanja in vsega, kar je bilo objavljenega o njem, boste najverjetneje dobili na krovnem spletišču Tolkien Society (www.tolkiensociety.org). Ringbearer (www.ringbearer.org) se ponaša z letnico 1995 in je ena najstarejših ljubiteljskih strani, ki pokriva filme, igre, zbirateljstvo in literaturo. Vsebinsko podobna in oblikovno bolj dodelana je Tolkien Online (www3.tolkienonline.com), ki pa jo zaradi rubrike MARKETPLACE posebej priporočam zbirateljem. In če vas po pregledu omenjenih strani še vedno karkoli bega, si odgovore poiščite na J. R. R. Tolkien Information page (www.csclub.uwater-loo.ca/u/relipper/tolkien/rootpage.html) in pa na Tolkien FAQ (www.daimi.aau.dk/~bouvin/tolkienfaq.html). Uroš Šetina
KO ZAŽVENKETA PRSTAN, SE USUJEJO DOLARJI
Pred nekaj manj kot dvema mesecema, ko je v ameriške kinodvorane priletel enajstletni čarovnik Harry Potter, smo na tem mestu, v prilogi o njem, pisali, da so se v prvem vikendu kinoblagajne stresle in da je Harry Potter dosegel najboljši rezultat do sedaj. Samo mesec kasneje so bile vse oči že uprte v Gospodarja prstanov, gotovo enega najambicioznejših filmskih projektov vseh časov. New Line Cinema, v okviru katerega nastaja Prstanova trilogija, se je z njenim financiranjem izpostavil velikemu finančnemu tveganju, saj je v vse tri filme vložil skoraj 300 milijonov dolarjev. Kot pa kažejo rezultati Prstanove bratovščine, prvega dela trilogije, se bo hazardiranje izplačalo. Po štirih tednih ameriškega predvajanja znaša prihodek filma že skoraj 250 milijonov dolarjev, s tem da je skoraj toliko film prislužil tudi drugod po svetu. Glede na triurno dolžino (filma si v prvih tednih zaradi manjšega števila predstav še niso uspeli ogledati vsi, ki so to želeli) filma in na letni čas, v katerem se predvaja (v prvih dveh mesecih koledarskega leta začne v Ameriki igrati le malo zelo močnih filmov, kar je npr. leta 1998 odprlo pot Titaniku), smo lahko skoraj prepričani, da bo prvi Prstan po ameriškem prihodku Harryja Potterja celo prekosil. Sredi februarja, ko bo ameriška filmska akademija objavila letošnje oskarjevske nominacije, se bo v konkurenci najboljših filmov gotovo tudi znašel Gospodar prstanov, kar mu bo seveda dodalo še nekaj milijonov zelencev. Če mu bo veliki met uspel tudi drugod po svetu, bodo pokazali prihodnji tedni, napoved Premiere pa je, da bo Gospodar prstanov prišel zelo blizu ali pa celo med deset filmov z največjim dolarskim prihodkom vseh časov. Samo Rugelj
GOSPODARJEVE IGRE IN KNJIGE
Police, ki jih napolnjujejo družabne igre, so v zadnjem letu bogatejše za kar nekaj izdelkov iz serije Gospodar prstanov. Najprej so tu igralne karte v stilu Magica, Pokemona in Harryja Potterja, potem Iskanje, igra s ploščo za dva igralca, ter nezahtevni, vendar nadvse zanimiv Hobit, vse to pa je okronano z veliko igro Gospodar prstanov. Zelo zahtevna igra je prejela mnogo nagrad, za prvi stik z navodili pa potrebujete najmanj dve uri poglobljenega študija. Drugačnost igre je predvsem ta, da delujejo igralci kot tim in ne tekmujejo eden proti drugemu, temveč se vsi skupaj borijo proti gospodarju teme Sauronu in točke nabirajo kot bratovščina hobitov. Igra je zasnovana tako, da je dlje kot dve uri ne boste igrali in je vsekakor poslastica za ljubitelje taktike in premišljenega načrtovanja, k igralnim ploščam pa lahko pristopi do pet igralcev. Za trenutek boste postali hobit ter prijateljevali z Gandalfom, Boromirom, Legolasom, Gimlijem in drugimi junaki kultne domišljijske trilogije. Žiga Valetič
Upokojeni profesor J. R. R. Tolkien, ki je predaval anglosaksonsko in angleško literaturo na Oxfordski univerzi v Angliji, je ustvaril številna literarna dela, ki so vsa zrasla na podlagi njegovega poglobljenega, večletnega zanimanja za nove jezike, bajke in legende. Njegovi najbolj slavni deli sta zagotovo Hobit, knjiga o zelo starem, preprostem ljudstvu, ki živi v tesnem sožitju z Zemljo in materjo naravo, ter Gospodar prstanov, obsežna, 1200 strani dolga trilogija, ki je sestavljena iz šestih knjig, v njih pa je zbranih več kot 60 zgodb. Vse zgodbe v Gospodarju prstanov so postavljene v izmišljeno kraljestvo srednjega sveta, kjer živijo čarovniki, škratje, vile, zmaji vilinci in drugi sanjski karakterji, prav tako pa lahko tam najdemo tudi hobite, morske pošasti, preroke in velikane, ki so se kot mitološki elementi prefiltrirali skozi Tolkienovo izjemno kreativno domišljijo. Tolkien je v intenzivnem pisateljskem stilu ustvaril več novih jezikov in celo zgodovinska dejstva tega izmišljenega sveta, zato je pogost pojav, da bralec med prebiranjem popolnoma verjame zgodbi in dobi občutek, da ne pozna dovolj dobro resničnih zgodovinskih dogodkov.
Hobit in Gospodar prstanov so v knjižni izdaji prvič izšli leta 1960 in njihova sanjska, vendar skoraj realna, mitološko obarvana vsebina je zaživela med ljudmi in ustvarila pravi bralno-kulturni fenomen. Do danes je bilo prodanih več kot 50 milijonov knjig, ki so jih prevedli v več kot 25 jezikov, izročilo teh zgodb pa je v vseh teh letih postalo del popularne kulture. V teh dneh je Mladinska knjiga na naš trg prinesla Gospodarja prstanov z izvrstnim prevodom Branka Gradišnika.
Družba Tolkien Enterprises je že leta 1976 odkupila del pravic za uporabo nenavadnih imen, oseb in krajev iz teh zgodb in že dve leti kasneje so posneli prvi risani film Gospodar prstanov, ki ga je zrežiral Ralph Bakshi. Tolkien Enterprises so od leta 1978 Tolkienovo blagovno znamko in njegove zgodbe ponesli v svet še preko številnih gledaliških iger, mjuziklov in lutkovnih predstav. V novejšem času pa so z družabnimi igrami, sestavljankami, igralnimi kartami, katalogi s sličicami, porcelanskimi, gumijastimi in plišastimi figuricami, risalnimi bloki, računalniškimi igricami, majicami, maskami, kostumi in šolskimi potrebščinami ponovno oživili zgodbe teh tako priljubljenih Tolkienovih junakov. Renate Štrucl
|
