|
Film je v ameriške kinodvorane prišel sredi aprila tiho, skoraj neopazno, na skromnih sto platnih in se z dobrim povprečjem na kinodvorano uvrstil na solidno, vendar prav nič spektakularno dvajseto mesto na tedenski lestvici najbolj gledanih filmov. Glavno vlogo je odigrala povsem neznana Nia Vardalos, tudi scenaristka filma, ob strani pa ji je stal prav tako neznani John Corbett. Za nameček je film zrežiral neznani Joel Zwick. Tudi zato je v svoji recenziji Roger Ebert, eden najbolj znanih ameriških filmskih kritikov, tedaj zapisal: "Vsak v tem filmu bi lahko bil resničen. Romanca vključuje osebi, ki nista posebej atraktivni in po petih minutah gledanja sem se sprostil, saj sem vedel, da se film odvija v resničnem svetu, ne pa v nekakšnem vzporednem hollywoodskem vesolju, kjer si Julia Roberts ne more dobiti tipa za zmenek." Da pa gre poleg romance za komedijo z etno ozadjem, v filmu že kmalu razkrije glavna junakinja Toula Portokalos (Nia Vardalos), naratorica zgodbe, ki je, kot pravi, na svetu zaradi treh razlogov: da se omoži z Grkom, da ima grške otroke in da vse skupaj hrani, dokler ne umrejo. Kot nekakšna hostesa pri svojih tridesetih dela v družinski restavraciji Dancing Zorbas (sic!) in čaka na Grka svojega življenja, dokler nekega dne v njen svet ne vstopi moški s povsem negrškim imenom Ian Miller (v podobi Johna Corbetta), ki glavni junakinji pade v oči (njeni zavedni grški družini pa tema na oči) in zabava se lahko začne.
Ko je dva tedna kasneje na več kot 3600 platnih zagospodoval Človek Pajek, se je zdelo, da Grški poroki že počasi pojemajo moči. Še zmeraj se je držala nekje okoli dvajsetega mesta in medtem ko je prva velika filmska uspešnica v svojih prvih dveh vikendih odnesla stotine milijonov, so ob ponedeljkih tam tiho in preudarno preštevali nekaj sto tisoč dolarjev, ki so se nabrali v teh dveh koncih tedna. Ponavadi se gledanost filmov v drugem tednu predvajanja zmanjša najmanj za tretjino, pri Grški poroki pa se je ta začela počasi, a vztrajno povečevati. Ko je sredi maja na spored na več kot 3300 ameriških platnih prišla Epizoda II Vojne zvezd, je ta z lahkoto v pozabo potisnila kar nekaj filmov, vključno z že precej upehanim Gospodarjem prstanov. Grške poroke pa napad kultne vesoljske pravljice ni prav nič prizadel, nasprotno, v času novega Lucasovega vladanja je njen obisk samo narasel in jo potisnil še više, na približno deseto mesto gledanosti v posameznem tednu, s tem da se je število dvoran, kjer se je film predvajal, s sto povečalo na kakih dvestopetdeset. Tudi na prelomu maja v junij, ko je Ben Affleck reševal Vsoto vseh strahov, so Grki zdržali pritisk in zadržali priborjene pozicije. Ko je sredi junija udaril družinski hit Scooby-Doo, so Grki rekli ja, število kinodvoran povečali na štiristopetdeset, obisk v posameznem vikendu pa je v tem času že znašal blizu dva milijona zelencev. In ko je konec junija Tom Cruise v Posebnem poročilu objavil, da letos bežijo vsi in s Spielbergom ustvaril novo ZF-klasiko, to Grške poroke ni prav nič preplašilo, samo stopila je korak nazaj, se spet znašla na petnajstem mestu lestvice, tam pa zajela sapo in čakala na svojo novo priložnost. Zanjo ni bilo potrebno veliko časa. Začetek julija, ko sta Will Smith in Tommy Lee Jones Zemljo spet očistila vesoljcev, je grška zastava zaplapolala že v 500 kinodvoranah, ki so tedensko prinašale že več kot tri milijone dolarjev izkupička od gledalcev tega filma. Začelo se je šušljati. To pač ni bilo običajno. Da filmu raste obisk po treh mesecih predvajanja, tega se spomni le redko kdo.
Ne, to ni zgolj izjema, to je paradoks, ki je povsem primerljiv s fenomenom Titanika in Čarovnice iz Blaira. Prvi je svojo gledanost povečeval še tudi po dveh mesecih svojega predvajanja. Seveda se je vse skupaj odvijalo na precej višjih nivojih, kar je v praksi pomenilo, da je po objavi oskarjevskih nominacij (Titanik jih je prejel 14) njegov prihodek v devetem tednu predvajanja presegel 30 milijonov dolarjev, deveta nedelja npr. pa je bila s svojimi 12 milijoni dolarjev prihodkov sploh najboljši dan v dotedanjem prikazovanju Titanika, kar je bilo povsem nerazložljivo. Še bolj razburljivo se je obnašala Čarovnica iz Blaira, film, ki ga je za manj kot sto tisoč dolarjev posnelo nekaj navdušencev s skorajda amaterskimi igralci in ki se je s svojo dolžino nekaj čez osemdeset minut komajda prebil v kategorijo celovečernih filmov, svojo promocijo pa gradil predvsem na fenomenu interneta. Ta je po dveh tednih omejenega prikazovanja v nekaj desetih dvoranah zaradi masovne histerije ameriške mladine in želje po njegovem ogledu preko noči mutiral najprej na dobrih tisoč velikih platen ter se z nekaj manj kot trideset milijoni dolarjev prihodka v naslednjem vikendu zmagoslavno zavihtel na drugo mesto najbolj gledanih filmov v Ameriki ter preskočil vse komercialne uspešnice, ki so se tedaj vrtele na sporedu. Teden kasneje pa že na dobrih dva tisoč platnih nabral novih 25 milijonov dolarjev ter na koncu pristal na preko 140 milijonov dolarjev prihodka samo v ZDA in v filmskem svetu za vedno ustoličil ime Artisan Entertainment, ki je film distribuiralo.
In ko je potem konec letošnjega julija svojo moč ponovno že v tretje pokazal neustrašni Austin Powers, Grška poroka pa je imela po štirih mesecih predvajanja višjo gledanost kot kadarkoli prej, je bilo vsem jasno, da bo na pomolu presenečenj letos to največja barka. Prišel je avgust in z njim film Znamenja M. Night Shymalana, novega Spielberga, kot ga slavijo nekateri, v katerih se je Mel Gibson na časovno praktično enakem terminu kot tri leta nazaj Bruce Willis v Šestem čutu spoprijel z nerazložljivimi pojavi, tokrat z žitnimi krogi, Grška poroka pa je ostala povsem stabilna, njena predstava se je nadaljevala in iz že 600 kinodvoran vsak teden prinesla domov že več kot štiri milijone šelestečih bankovcev. Tudi Vin Diesel, po Tomu Cruisu z njegovo Misijo: Nemogoče, edini res uspešen Bondov posnemovalec zadnjih let je z akcijskim toboganom XXX le še podžgal strasti in okrepil grški temperament in Grški poroki dodal še nekaj odstotnih točk. In s Trojnim X se je ameriško filmsko poletje zaključilo, komercialne uspešnice so se odvrtele, studii so si oddahnili in odšli na počitnice nabirat moči za spet naporno jesensko sezono. To so seveda vedeli tudi v distributerskem podjetju IFC, ki je ves ta čas držalo roko nad Grško poroko in dihalo z njim. Po štirih mesecih in pol predvajanja in po več kot 40 milijonih dolarjih prihodka Grške poroke, filma, ki ga je večino ostalih distributerjev po svetu v svojih filmskih paketih dobilo za povrh, saj v njem ni nihče videl ničesar drugega kot malce bolj zanimiv televizijski naslov, so se odločili za veliki met, za življenjsko potezo svojih poslovnih karier. Naročili so še 400 filmskih kopij, vložili nekaj dodatnih milijonov v promocijo in šli na veliko. Pred tremi tedni je Grška poroka zaigrala že v več kot tisoč ameriških kinodvoranah in z običajnih treh milijonov dolarjev skočila na skoraj šest milijonov prihodka. Tovarna sanj je svetu spet pokazala, zakaj se Amerika imenuje dežela neskončnih priložnosti. Včeraj si bil neznana ničla, jutri pa si lahko zvezdniški milijonar. Vendar pravljice ni bilo konec. Mesec dni nazaj so z Grško poroko napadli še 300 kinodvoran več in med vikendom odnesli že preko sedem milijonov dolarjev. Po skoraj petih mesecih predvajanja se je Grška poroka končno znašla med petimi najbolj gledanimi filmi, ki jo je moral še dober mesec dni nazaj neverjetno močni Austin zdaj sramežljivo in docela nejeverno pogledati navzgor. In kamor je šel bik, naj gre še štrik, so rekli pri IFC, ostro pogledali, napeli mišice in odvezali mošnjiček ter pred dobrima dvema tednoma, v tradicionalno šibkem predseptemberskem vikendu vkorakali v več kot 1600 kinodvoran. Samo Mel Gibson, ta zadnji pokončni mož, ameriški patriot, eden najpomembnejših hollywoodskih motorjev je zdržal, z Znamenji obranil prvo mesto najbolj gledanih filmov, tik za njim pa so že gostili povabljenci na Grško poroko, ki so se na drugem mestu zadržali tudi še nekaj tednov kasneje.
Če so se vsi še dober mesec dni nazaj smejali, ko so je na najbolj znani prerokovalski strani bodočih filmskih prihodkov www.boxofficeguru.com pojavila napoved, da ima Grška poroka vse možnosti, da pride do sto milijonov dolarjev prihodka, sedaj vsi že vejo, da to niso samo možnosti, temveč da je to že dejstvo, saj je film do sedaj z lahkoto preskočil že 110 milijonov, pri čemer še sploh ne kaže znamenj upadanja. Grška poroka je tako nov dokaz, da je v poplavi visokoproračunskih nadaljevanj, adaptacij bolj ali manj znanih literarnih del ter uspešnic, stripovskih ekranizacij in ponovnega snemanja starih uspešnic, vedno prostor tudi za čudeže, za majhne, originalne filme, ki nastanejo brez zaslombe velikih studiev, ki povsem nasprotujejo običajnemu življenjskemu ciklu filmov, ki pa se nam uležejo v srce, nam ga ogrejejo in nas razveselijo. Preveč romantično, se vam ne zdi? Morda preveč idile ali pa preveč idealna zgodba o uspehu? Res je, tudi Grška poroka ima v ozadju, v zakulisju tvist. Sliši na ime Tom Hanks, ki se je pod Grško poroko spet podpisal kot producent. Scenarij za Grško poroko je namreč nastal na podlagi gledališke igre, ki si jo je Hanks z ženo slučajno ogledal in potem takoj odkupil filmske pravice zanjo. Ja, dolgim lovkam Hollywooda se vsaj v filmski Ameriki dandanes le s težavo izognete.
|
