|
Tradicionalne festivalske sekcije (Predpremiere, Perspektive, Obzorja, Fokus, Retrospektiva) ostajajo tudi letos enake, že drugič bodo v programu Jug-Jugovzhodno prikazani balkanski filmi. Sekcijo otroškega filma je zamenjala sekcija Proti vetru, namenjena "ustvarjalcem samosvoje filmske estetike".
Festival se bo letos spet odvijal v dveh dvoranah Cankarjevega doma, ki je tudi glavni organizator festivala, dvorani Kinoteke, Kinu Vič ter ponovno v Kinu Komuna, ki bo nadomestil lanske predstave v Koloseju, tako da bo lokacijsko bolj strnjen.
13. festivalsko izdajo bo otvorila presenetljiva ameriška uspešnica, nizkoproračunska romantična komedija Moja obilna grška poroka. Njen nepričakovani zmagovalni pohod do ameriških gledalcev smo v Premieri že dokumentirali – morda je presenetljivo le-to, da bo film na festivalu predvajan v tekmovalnem sporedu Perspektiv in ne v Predpremierah.
Predpremiere
Največje zanimanje na festivalu vlada še vedno za filme, ki jih bo mogoče kasneje videti tudi na rednem sporedu. Med predpremiernimi filmi so seveda največji zmagovalci festivalov. Uradno cannesko zlato palmo je prejel Roman Polanski za film Pianist, nekakšen moralni zmagovalec festivala pa je bil Aki Kaurismäki s filmom Mož brez preteklosti. Prvi sledi ameriškemu trendu vojnih filmov in svojim spominom v Varšavskem getu med nemško okupacijo po letu 1939, drugi pa se je po odličnih festivalskih odzivih očitno prebudil iz nekakšnega zimskega spanja. Druge svetovne vojne se je lotil tudi Costa-Gavras v filmu Amen., kritiki politike Vatikana glede genocida med drugo svetovno vojno, za katerega naj bi vedel celo papež.
V tem programu se s filmom Lutke k nam vrača Takeši Kitano, katerega retrospektivo filmov smo na festivalu v preteklosti že videli, v novem filmu pa pripoveduje tri tragične ljubezenske zgodbe. Med tistimi, ki jim je bila do sedaj posvečena festivalska retrospektiva, je tudi Hou Hsiao-Hsien, ki je za zadnji film Mambo tisočletja lani prejel cannesko nagrado za tehnične dosežke.
Izredno močna je bila letos v Cannesu britanska delegacija, saj so tam nove filme predstavili Ken Loach (Sladkih šestnajst), Mike Leigh (Vse ali nič) in Michael Winterbottom (24-urni žurerji), vse pa bo mogoče videti tudi pri nas. Da pa bi dobili vpogled še v druge britanske filme, se bo letošnji Fokus posvetil prav njim.
Za posebne dosežke nagrajeni film berlinskega festivala 8 žensk, ki so vse osumljene umora, in se ponaša z izjemno zvezdniško zasedbo francoskih igralk, prihaja konec meseca že na naš redni spored, prav tako kot španska uspešnica, triler Intacto. Skoraj popolnoma pa je velike festivale letos ignoriral Španec Pedro Almodovar s filmom Govori z njo, ko ga je marca doma predstavil kar na rednem sporedu, tuji kritiki pa so film ocenili kot enega njegovih najboljših del sploh.
Obzorja
S posledicami še ene vojne – tokrat afganistanske – se ukvarja film Kandahar uveljavljenega iranskega režiserja Mohsena Makhmalbafa, ki je bil lani izjemen kinematografski hit v Italiji, saj je prišel na spored prav v času ameriškega napada na Afganistan. Med filmi tega programa bo prikazan tudi beneški zlati lev – razvpite Sestre Magdalenke. Film govori o štirih dekletih, ki so jih še v šestdesetih letih zaradi različnih razlogov množično zapirali za samostanske zidove, kjer je bila glavna pokora za prave ali namišljene grehe delo.
V tej sekciji bo mogoče videti tudi novi film madžarskega oskarjevca Istvana Szaba Opredeljevanja ter filme iz najrazličnejših držav, islandski Galebji smeh, nemški Nikjer v Afriki, izraelski Kedma, kitajski Neznani užitki, avstralski Hoja po vodi, ruski Kukavica, brazilski Tri Marije, poljski Živjo, Tereska, italijanski Angela, danski Okay, argentinski Zaročenkin sin, iranski Bemani. Filme, ki večinoma niso odkupljeni za prikazovanje pri nas, bodo ocenjevali gledalci, najboljši pa bo za nagrado prišel na redni spored naših kinematografov.
Perspektive
Tekmovalni spored filmskih debitantov in tistih, ki so posneli svoj drugi film, je bil lani za nas izjemno uspešen, saj je na njem glavno nagrado (vodomca) prejel Jan Cvitkovič za Kruh in mleko. Letos nas bo v tem programu zastopala Hanna A. W. Slak s prvencem Slepa pega.
Konkurenca bo izjemno močna, saj bodo v tej sekciji prikazani številni nagrajenci velikih festivalov za debitantska dela, kot so Morska hrana (Ven Žu je lani zanjo prejel nagrado lev leta na beneškem festivalu), Vsak dan nas Bog poljubi na usta (zlati tiger letošnjega rotterdamskega festivala) ter Atanarjuat: hitri tekač (zlata kamera – lanski najboljši debitant v Cannesu).
Fokus
Sekcija Fokus, ki je običajno sestavljena iz filmov določenega geografskega področja, se po lanskem skoku v Latinsko Ameriko vrača v Evropo, v Veliko Britanijo. Prevladovali bodo filmi lanske produkcije, na sporedu pa bo tudi letošnji berlinski zmagovalec Krvava nedelja, ki prikazuje pokol demonstrantov v severnoirskem mestu Derry leta 1972. Izbrane britanske filme tega programa naj bi združevala tradicionalno dobra igra britanskih igralcev (med njimi bo tudi film Iris z oskarjevko Judi Dench in Kate Winslet) ter seveda nepogrešljivi britanski humor.
Retrospektiva
V sekciji Posvečeno, ki je običajno namenjena retrospektivi kakšnega filmskega avtorja, bodo letos prikazani novi japonski filmi. Fokus na sodobni japonski film je ljubljanski festival priredil že leta 1995, v svoji šesti izdaji, do sedaj pa bistvenih premikov v njihovi produkciji ne beležimo. Država, ki šteje kar 126 milijonov prebivalcev, sicer posname na leto skoraj sto filmov in v retrospektivi jih bo mogoče videti sedem – večinoma iz lanske in predlanske produkcije, retrospektiva pa se bo nadaljevala v Kinoteki še po festivalu. Retrospektivo sestavljajo filmi in avtorji, ki so se uveljavili na mednarodnih festivalih, pa jih do sedaj pri nas zaradi različnih razlogov nismo mogli videti.
Proti vetru
Nova sekcija bo očitno namenjena filmskim ekscesom, za katere je včasih potrebno veliko potrpljenja. Zmagovalec tega programa je že vnaprej Aleksander Sokurov s filmom Ruski zaklad, v katerem nas v enem samem kadru (!), s pomočjo digitalne kamere na Steadicamu, popelje skozi 33 soban znamenitega muzeja Eremitaž v Sankt Petersburgu, pri prikazu ruske zgodovine pa mu pomaga 2000 kostumiranih statistov! Nepovratno Gasparja Noéja je posnet v desetih kadrih, po dolgem času pa bomo lahko pri nas videli zadnji film nekdanjega prvaka filmskih ekscesov Jeana-Luca Godarda Hvalnica ljubezni, ki so ga selektorji lani celo uvrstili v tekmovalni program canneskega festivala (kjer seveda ni prejel nobene nagrade). Najbolj aktualen pa bo gotovo dokumentarni celovečerec Bovling za Columbine, nekakšen filmski esej o nošenju orožja v Ameriki, ki si je letos v Cannesu prislužil posebno nagrado ob 55. letnici festivala.
|
