|
Vuvodniku prejšnje številke naše revije sem postavil tezo, da so za vse slabšo kakovost visokoproračunskih ameriških filmov krivi tudi pirati in tisti, ki filme gledajo prek nepooblaščeno presnetih medijev. S tem investitorje namreč silijo v to, da skušajo filme narediti za čim širši okus in da jih agresivno spromovirajo ter začnejo hkrati predvajati po vsem svetu, saj lahko ob naraščajočem piratiziranju prek interneta le tako povrnejo vsaj del vloženih sredstev. Samo nekaj dni pozneje je, kot da bi prebral ta uvodnik, vso to situacijo komentiral George Lucas (citirali so ga v internetni izdaji revije Wired), eden od poslednjih velikih neodvisnih filmarjev, ki je vse tri nove Epizode Vojne zvezd financiral neposredno iz svojega žepa. Po njegovem mnenju bo piratiziranje filmov in njihovo gledanje na nepooblaščeno posnetih medijih najbolj prispevalo k temu, da se bo število visokoproračunskih filmov, kot sta denimo Indiana Jones in Vojna zvezd, s katerimi je povezan tudi sam, zelo zmanjšalo oziroma celo usahnilo. Ravno največji, najbolj pričakovani in najdražji filmi, kot sta Gospod in gospa Smith in Otok, ki prihajata na spored v prihodnjih tednih, s katerimi so seveda povezana tudi največja finančna tveganja, bodo oziroma postajajo prve žrtve hitrega tehnološkega razvoja, ki se odvija pred našimi očmi. Lucas meni, da se takih filmov enostavno ne bo več delalo. Piratiziranje filmov prek interneta je po njegovem tako eden od glavnih faktorjev, ki sproža te spremembe. "Zakaj plačevati za nekaj, kar lahko že kmalu po premiernem dnevu vidite brezplačno?" ugotavlja Lucas. Pomembno se mu zdi, da se čim prej najde rešitev, kako prodajati filme prek interneta, saj se bo ta posel sicer kmalu znašel v težavah, filmi, ki jih bodo snemali, pa bodo vse bolj podobni televizijskim filmom.
Drug faktor, ki je po njegovem mnenju prispeval k spremembi podobe filmskega posla, je vse višja rast vse boljših tehničnih sistemov za domačo filmsko zabavo. "Ko delaš nekaj za format DVD in televizijo, težiš k temu, da imaš veliko več bližnjih planov, tvoji široki kadri pa niso več tako široki. Sam sicer nisem pristaš teh stilističnih sprememb, vendar je vse več sedanjih mlajših filmskih ustvarjalcev zraslo ob gledanju filmov na televiziji in DVD-jih, ne pa ob tistih v kinodvoranah. Zato tudi sami delajo filme s tako estetiko."
Seveda do vseh teh sprememb ne bo prišlo čez noč. Večina filmov, ki jih bomo gledali čez leto ali dve, je že nekaj časa v produkciji, scenariji, zasedbe in njihovi proračuni so potrjeni, tako da je spektakularna filmska zabava v kinodvoranah za nekaj časa še zagotovljena. Vprašanje pa je, kaj bo prineslo obdobje naslednjih treh do petih let, ko se bo vpliv širokopasovnih internetnih povezav začel čutiti tudi pri nakupu domačih video formatov. Najbrž ne gre pričakovati, da bodo potrošniki, v tem primeru gledalci, solidalizirali z industrijo, v tem primeru s kinematografijo, vseeno pa je pomembno, da si tisti, ki tako ali drugače nelegalno gledajo filme, ne zatiskajo oči pred odgovornostjo za to stanje.
|
