|
Če bi moral na samotni otok vzeti samo en paket knjig iz zadnjih let, bi vzel Izbrana dela Borgesa (uredniki Andrej Blatnik, Branka Kalenič Ramšak in Tomo Virk). Če bi moral na samotni otok vzeti po mojem mnenju najlepše oblikovano leposlovje zadnjih let, bi si izbral Izbrana dela Borgesa (oblikovanje Darja Spanring Marčina). In če bi moral, na samotni otok, seveda, vzeti knjige, za katere bi mi bilo najmanj žal denarja, knjige torej, ki imajo po mojem mnenju najboljše razmerje med ceno in proizvodom ter vsebino, bi na prvo mesto spet prišla Borgesova izbrana dela (Cankarjeva založba s podporo Ministrstva za kulturo).
Borges je namreč zakon in kot je že davno rekel pisatelj Danilo Kiš, po Borgesu svetovna književnost ni bila nikoli več taka kot pred njim. Zgolj z eno nogo rojen še v devetnajstem stoletju (1899) je s svojimi zrelimi deli večinoma zbirk kratkih zgodb udaril sredi tridesetih, pri čemer je bila to samo ena od vej njegovega ustvarjanja. Pisanje in literatura sta bila zanj nekakšno neskončno branje besedil in iskanje prvotnega zapisa. Gibkost njegovega uma, njegov smisel za literarni humor, preblisk, ki ga povzdigne do filozofskih višav, je najučinkoviteje predstaviti z njegovo zgodbo Pierre Menard, avtor Kihota. V njej Borges preučuje delo Pierra Menarda, francoskega pisatelja iz dvajsetega stoletja, ki se je odločil, da se bo dobro naučil španščine, spet sprejel katoliško vero, pozabil evropsko zgodovino med leti 1602 in 1928 in postal Cervantes, resnični avtor Don Kihota ter spet napisal ta slavni roman. Potem je Menard ta postopek zaradi, kot pravi sam, prevelike enostavnosti opustil in raje ostal on sam, torej kar Pierre Menard, ki se je odločil, da bo kot tak sam dospel do svoje verzije romana Don Kihota. In ko potem Borges bere Cervantesovo in Menardovo verzijo Don Kihota, ki sta vsebinsko in tekstovno popolnoma enaka, ju bere in nanju gleda povsem drugače, saj je vsak od njiju nastal v povsem različnem času, eden v sedemnajstem, drugi pa v dvajsetem stoletju, in ju uzira kot povsem različna.
Besedilo je bilo za Borgesa pomenski labirint, preplet neskončnih svetov, iskanje resničnega sveta med šiframi in zrcali v skrivnostnem minevanju časa. Njegov opus je tako raznovrsten, da je pri analizi spodbujal različne pristope, zato so razni literarni zgodovinarji in komparativisti o njegovem delu napisali na stotine knjig. "Borges je bil velik ljubitelj ezoterike, rad je filozofiral, vendar hkrati ni bil filozof v pravem pomenu besede, saj je bil bolj kot strogi filozofski resnici zavezan privlačnosti, zanimivosti, eksperimentu, nepričakovanemu, nenavadnemu," pravi Tomo Virk v svoji knjigi Dama v belem labirintu, kjer se je spopadel z Borgesovim idejnim svetom. Pogosto je posegal v žanr kriminalke, ki pa so pod njegovim peresom dobile metafizični pomen in so poleg obračunavanja z osebnimi značilnostmi karakterjev postale tudi prostor neskončnih pomenov, za katere so bili krivi najrazličnejši simboli. Zato ni čudno, da so po njegovih zgodbah posneli tudi skoraj dvajset filmov.
Da se je življenje na poseben način poigralo z Borgesom podobno, kot se je on ves čas igral z besedami in so njegovi junaki ves čas kopali po neskončni in enigmatični knjižnici, priča dejstvo, da je bil Borges leta 1955, ko je postal predstojnik Narodne knjižnice v Buenos Airesu že skoraj povsem slep. Svojo čudno usodo bralca, ki mu je bilo nekega dne podarjeno kraljestvo knjige, pa je komentiral takole: "Poniža nihče naj s solzami in grajo priznanja tega o veščini Boga – tako genialno ironijo premore, da dal mi je hkrati knjige in mrak."
Izbrana dela Borgesa niso knjige, ki jih kot običajne romane preberete od začetka do konca, potem pa odložite in pozabite. Ne, ravno njihova razdrobljenost v pesmi, zgodbe in eseje, neskončno stvarstvo Borgesovih idej, ugotovitev, paradoksov, vam bo v teh desetih knjigah, sploh če uživate v neznanskih miselnih akrobacijah in cerebralni igri med piscem in bralcem, za zmeraj izvir dobrega bralnega občutja in predrznih prebliskov. Borgesova izbrana dela so majhen korak za Borgesa in velik za Slovence. Še toliko večji, če bodo stale tudi na vaši polici.
Informacije in naročila: telefon 01/360 37 44, brezplačni klic 080 1108, www.cankarjeva-z.si
|
