|
Letošnjo 75. podelitev oskarjev si bomo zapomnili po treh glavnih značilnostih: vojne v Iraku, častitljivega jubileja Ameriške akademije za filmsko umetnost in znanost in dejstva, da je podelitev lahko bistveno krajša, kot je bila prejšnja desetletja.
Z ameriškim napadom na Irak le štiri dni pred podelitvijo najprestižnejših svetovnih medijskih nagrad je ameriški predsednik George Bush pokazal, kako nepomembna se mu zdi ameriška filmska in medijska industrija, ki doma in po svetu prisluži na desetine milijard dolarje. Kot da bi s tem hotel pokazati, da je njihova najreprezentativnejša gospodarska panoga industrija orožja.
Zato pozivov za mir ni manjkalo. Največji eksces si je privoščil Michael Moore, ki si je za oskarja za najboljši celovečerni dokumentarec Bovling za Columbine prislužil enega največjih aplavzov večera. Toda, kot kakšna nepokorna filmska zvezda, je takoj padel v nemilost publike, ko je izjavil, da nelegalno izvoljeni predsednik vodi dobičkonosno vojno. Buuu-ji so postali vse glasnejši, dokler Moore ni zapustil odra. Veliko več simpatij je požel Adrien Brody, ki je za opozorilo o protivojnem sporočilu Pianista energično prekinil glasbo, ki naj bi ga pospremila z odra. Tudi Pedro Almodóvar je v zahvalnem govoru povedal, da bi si morali prizadevati izključno za miroljubno rešitev sporov med državami.
Oskarjevsko praznično vzdušje in njegovega tričetrt stoletja so skušali pričarati odlomki iz vseh oskarjevskih filmov na začetku podelitve ter vseh dosedanjih oskarjevcev v igralskih kategorijah. Po pričakovanjih je največ zlatih kipcev dobil Chicago (6), ki je imel največ nominacij (13), vendar je kraljeval ob oskarju za film in stransko žensko vlogo le v tako imenovanih tehničnih kategorijah. Moralni zmagovalec je gotovo Pianist, ki je prejel kar tri glavne oskarje – za režijo, prirejen scenarij in glavno moško vlogo. Po dva oskarja je dobil drugi del Gospodarja prstanov ter presenetljivo Frida (za masko in glasbo), po enega pa Prilaganje, Pot v pogubo, Ure do večnosti, Govori z njo in 8 milj. Največji poraženec je bil (kar je bilo sicer jasno že vnaprej) seveda Martin Scorsese, ki kljub desetim nominacijam za Tolpe New Yorka ni prejel niti ene nagrade.
Zelo dobro so se odrezali neameriški filmarji, saj so odnesli številne pomembne oskarje, na primer za režijo (Roman Polanski), glavno in stransko žensko vlogo (Nicole Kidman, Catherine Zeta-Jones), za originalni scenarij (Pedro Almodóvar) ter ameriško paradno disciplino – animirani celovečerec, ki ga je Hijao Mijazaki s Čudežnim potovanjem odnesel na Japonsko.
Podelitev je bila zaradi vojnih razmer in nekaterih sprememb glede podelitve nagrad za življenjsko delo (po novem bodo vsakič lahko podelili le eno) ena najkrajših v zadnjih desetletjih, saj je bila več kot uro krajša od lanske. Pred nami pa je že najkrajše oskarjevsko leto v zgodovini. Akademija se je lani odločila, da bo podelitev nagrad prestavila v februar (naslednja bo 29. 2. 2004), in s tem skrajšala sezono nagrad, ki so se v zadnjih letih tako namnožile, da jih je skupaj s festivalskimi že več kot deset tisoč, kar vse bolj zmanjšuje njihovo vrednost.
FILM
CHICAGO
REŽIJA
Roman Polanski (PIANIST)
IGRALEC
Adrian Brody (PIANIST)
STRANSKI IGRALEC
Chris Cooper (PRILAGAJANJE)
IGRALKA
Nicole Kidman (URE DO VEČNOSTI)
STRANSKA IGRALKA
Catherine Zeta-Jones
(CHICAGO)
TUJEJEZIČNI FILM
NOWHERE IN AFRICA
CELOVEČERNI ANIMIRANI FILM
ČUDEŽNO POTOVANJE
ORIGINALNI SCENARIJ
Pedro Almodovar (GOVORI Z NJO)
PRIREJENI SCENARIJ
Ronald Harwood (PIANIST)
SCENOGRAFIJA
CHICAGO
FOTOGRAFIJA
POT V POGUBO
KOSTUMOGRAFIJA
CHICAGO
MONTAŽA
CHICAGO
MASKA
FRIDA
VIZUALNI UČINKI
GOSPODAR PRSTANOV:
STOLPA
ZVOK
CHICAGO
MONTAŽA ZVOČNIH UČINKOV
GOSPODAR PRSTANOV:
STOLPA
GLASBA
Elliot Goldenthal
(FRIDA)
PESEM
Eminem - LOSE YOURSELF
(8 MILJ)
OSKAR ZA ŽIVLJENJSKO DELO
Peter O’Toole
CELOVEČERNI DOKUMENTARNI FILM
BOWLING ZA COLUMBINE
|
