|
dr. Aleš Debeljak, pesnik, esejist, publicist, izredni profesor na Fakulteti za družbene vede
"Revijo pogosto prelistam, se ustavim ob kolumnistih, zlasti pri Marcelu Štefančiču in se čudim ter občudujem zagnanost uredništva. Pomemben javni forum, brez dileme, četudi je večina besedila za moj rahlo elitistični okus morda vseeno preveč sumarna, zgoščena, informativna, pa manj refleksivna, kar pa najbrž niti ni njen namen. Naj vzkliknem: Še na mnoga leta? Ja."
Jelka Stergel, direktorica Ljubljanskega filmskega festivala
"Izhajanje revije Premiera je zapolnilo dolgoletno pomanjkanje tovrstnih informacij o tekoči filmski ponudbi pri nas. Ne ponuditi brezplačne revije o programu filmov, ki je na voljo, je kakor prodajati prefinjene izdelke brez embalaže.
Dokaz, da je temu tako, je tako dober odziv pri odjemalcih. Če lahko sodim po sebi, smo tovrstno branje privzeli kot nekaj najbolj naravnega. Pomembno se mi zdi tudi vzpostavljanje stika s kino obiskovalci, spremljanje njihovih mnenj, ocenjevanje filmov s strani občinstva, ne samo kritikov ipd. Skratka: dobro je, da je kdaj tudi množičnost kriterij. Srečno!"
Jernej Kuntner, igralec
"Z revijo Premiera se redno srečujem. Vsakič po izidu jo imamo tudi pri meni v lokalu, Mansion pubu v Ljubljani. Tako sem tudi jaz vštet v teh 250 lokacij po Sloveniji, kjer se nahaja, in to mi je v čast.
Revija sama pa je zame, kot profesionalnega igralca, zelo pomembna. Predvsem zaradi ocen, mnenj in svežih informacij o filmu. Čeprav moram priznati, da me ravno ta neustavljivi tok informacij velikokrat naredi rahlo živčnega. Zaradi pomanjkanja časa sploh nisem na tekočem z ogledi filmov v kinu. No, zato pa je tu Premiera. Vse najboljše in uspešno naprej."
Mitja Rotovnik, generalni direktor Cankarjevega doma
"Najprej si seveda ne morem kaj, da ne bi priznal, kako ljubosumen sem na revijo o filmu. In kako vesel in ponosen bi bil, če bi tako revijo, v tako veliki nakladi, brezplačno tiskal in delil tudi Cankarjev dom. Pa na žalost ne gre, v kulturi tega denarja ni. Ne le v Cankarjevem domu, tudi nikjer drugje v kulturi ga ni. Vendar bi kultura krvavo potrebovala prav tako revijo, kot je Premiera. K sreči je uredništvo Premiere prijazno do te mere, da nam omogoča brezplačno objavljanje filmskega programa CD in s tem malce manjše ljubosumje.
Premieri čestitam, da je zdržala tri leta, tudi zahvaljujem se ji, da misli na Cankarjev dom. Prepričan sem, da bo zdržala še dolga leta in nas še tako dobro obveščala o filmih, ki prihajajo na spored. Premiera je zgledna revija, kako učinkovito tržiti kulturo."
Jure Ivanušič, igralec in šansonjer, Borštnikova nagrada občinstva, nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije
"Brezplačna revija o filmu ali kulturi nasploh je izjemnega pomena v teh časih, ko so ljudje dobesedno bombardirani z informacijami za karkoli. Absolutno sem za in podpiram vsako takšno akcijo, kajti danes se ljudje vse manj izobražujejo, vse bolj so popredalčkani in širjenje obzorij (kar bi naj kultura počela) je v teh časih očitno skoraj že utopija. Zato pozdravljam to brezplačno revijo!!"
Miša Molk, odgovorna urednica razvedrilnega programa Televizije Slovenije
"Revijo redno prebiram, ampak pogosto zgolj preletim. Zakaj? Ker menim da bi bilo treba revijo še bolj popularizirati in jo 'narediti' še bolj kredibilno, tudi z avtorji, ki obetajo, sprovocirajo ... Bila sem redna bralka Ekrana in pogrešam poglobljene malce filozofsko nastrojene tekste z avtorji, ki te že s svojim podpisom prilepijo k branju. Skratka, popularno in ne popi. Filmi so namreč bolj realni od življenja samega in ni ga med nami, ki ne bi šel živet kakšne njegove zgodbe za lastno prečiščenje. Zato ga ne jemljem le kot sestavni del pop kulture (moti me namreč, da je v reviji istočasno več tem), ampak kot umetnost, vreli kotel, zmrzlino sredi poletja, adrenalin in katarzo in najcenejšo psihoterapijo. Sem torej zelo za, vendar za prečiščeno podobo, kar pa mogoče ni bil vaš namen."
Aljoša Rebolj, fotograf, igralec
"Premiera vsakokrat znova med posedanjem v Žmavcu, ob srkanju ravno prav ohlajene kokakole, ki ravno splakuje pravkar zmlete drobtine hudega sendviča, omogoči mesečno lestvico najhujših filmov, ki si jih je nujno treba ogledati. Ker je zastonjkarsko branje, ki ga snameš s stojala kjerkoli že, med razvajanjem možganov in občutkov, lahko v nekaj minutah izbereš film, ki ti najbolj zatrga. Ocenjevalne lestvice, klipingi in povzetki press releasov animirajo ravno prav, da pozabiš na prepolno parkirišče pred kinom in že skozi polmrak bolščiš v platno, zleknjen v klimatsko ohlajen sedež pripravljen skenirati novo premiero!"
Stojan Pelko, magister filozofije, filmski publicist in esejist, dolgoletni oglaševalski kreativec, predavatelj na Filozofski fakulteti
"Premiere ne morem brati - ker mi jo vsakič znova iz torbe spuli enajstletna hčerka! Ko jo potem poslušam, kako mi razlaga, kaj vse bo ta mesec v kinu, pa kolikokrat bova morala tja, pa če vem, kaj je z onim igralcem, pa da snemajo že tretji del tistega … se v meni mešata dva občutka, natančneje, en spomin in en strah. Spomin je seveda na to, da smo vsi mi pri enajstih imeli nekaj, kar nas je premikalo drugam; strah pa pred tem, kako zelo enostavno se da vplivati na male glavice, če le imaš zadostno frekvenco impulzov. Zdi se mi, da je v tej zagati krmarjenja med interesantnim sanjarjenjem in interesnim krmarjenjem Premiera znala dovolj dostojno nadaljevati ravnotežje - in biti oboje hkrati: povabilo na filmsko potovanje in vstopnica v kino. Kaj lahko bi bila samo to drugo (kot je večina zastonjkarskih leafletov v avlah svetovnih multikompleksov), zato toliko bolj spoštujem željo, da se ta prodajni del vztrajno dopolnjuje z emocijo in refleksijo, ki jo v Premiero prinašajo predvsem kolumnisti. Tudi zato mi ni žal, če mi jo takoj spuli hčerka - saj mi še vedno ostanejo vse tiste drobne knjižice, ki jih neumorno izdaja ekipa Sama Ruglja in ki jim pripisujem to isto iskreno željo po širjenju blagajniških horizontov."
|
