|
Pred letošnjo podelitvijo oskarjev so mehiško-ameriško igralko Salmo Hayek na sloviti rdeči preprogi vprašali, ali je lažje igrati ali režirati. "Režirati," je odvrnila, verjetno zato, da bi svoji upodobitvi Fride dala večjo težo, in še dodala, da upa, da bo to sedaj počela bolj pogosto. Salma je na letošnjem festivalu neodvisnega filma v Sundancu predstavila režijski prvenec The Maldonado Miracle. Tam je lani režijski debi The Dancer Upstairs predstavil tudi John Malkovich.
Sodobni ameriški način neodvisne filmske produkcije, ki jo prikažejo vsako leto v Sundancu, je v zadnjem desetletju vzpodbudil številne projekte, ki so jih režirali igralci. Verjetno po vzoru ustanovitelja in direktorja festivala Roberta Redforda, ki je eden izmed primerov uspešne režijske kariere igralca. Leta 1980 je prejel oskarja za prvenec Navadni ljudje, kasneje pa režiral še številne dobro sprejete filme, kot so bili Reka poje mi, Kviz ali Šepetati konjem.
Oskarji so igralcem v vlogi režiserjev zelo naklonjeni, verjetno zaradi tega, ker imajo prav igralci največji delež med glasovalci Ameriške filmske akademije. Tako je le leto za Redfordom dobil oskarja za režijo filma Rdeči še Warren Beatty, Kevin Costner je leta 1990 triumfiral z uspešnico Pleše z volkovi, Clint Eastwood dve leti kasneje z vesternom Neoproščeno, tri leta kasneje pa Mel Gibson s patetičnim Pogumnim srcem. Če posežemo še malo v zgodovino - prvi britanski film, ki je prejel oskarja je bil Hamlet v režiji legendarnega igralca Laurenca Oliviera, kasneje pa ga je za režijo in film Gandhi dobil tudi igralec sir Richard Attenborough.
Vedno pa ne gre vse kot po maslu. Costnerjev triumf se je z režijo Poštarja spremenil v polomijo. Spomnimo se lahko tudi, s kakšnim pompom je bil pred šestimi leti napovedovan prvenec Johnnyja Deppa The Brave, v katerem je igral Marlon Brando in je bil predstavljen v Cannesu, ali zelo dobre kritike avtobiografskega filma Nil by Mouth Garyja Oldmana. Oba sta kmalu po premieri utonila v pozabo. Kakšen je predlanski režijski prvenec drugega butca in uspešnice Butec in Butec Jeffa Danielsa Escanaba In Da Moonlight, verjetno ne bomo nikoli vedeli.
Lani je v Cannesu svoj debi doživela Patricia Arquette s filmom Searching for Debra Winger, ki ga ni omenil niti en canneski poročevalec, ob Malkovichu pa so v enem samem letu in očitnem novem trendu režirali tudi Nicolas Cage (Sonny), Matt Dilon (City of Ghosts), Robert Duvall (Assassination Tango), urgentni Eriq La Salle (Crazy as Hell), Sophie Marceau (Parlez-moi d'amour), Bill Paxton (Blaznost) in oskarjevec Denzel Washington (Antwone Fisher), ki je prav tako kot Salma užival v novi vlogi in upa, da bo še kdaj režiral.
Seveda so igralci režirali tudi v preteklosti. Eden prvih, ki mu je to izjemno uspelo, je bil mojstrski Charlie Chaplin, ob režiji in igri je za svoje filme pisal še scenarije in skladal glasbo. Komiki so se redno (Jacques Tati, Woody Allen) ali občasno (Billy Crystal, Eddie Murphy, Eric Idle) spoprijemali z režijo, saj se pogosto sami ukvarjajo s koreografijo in izvedbo lastnih šal in skečev.
Legendarni je tudi Orson Welles, ki pa je igral predvsem zato, da je lahko snemal in režiral svoje filme. Nekako tako, kot naj bi to počeli John Cassavetes (Ženska pod vplivom, Glorija in še vrsta drugih), Dennis Hopper (Goli v sedlu) ali Sean Penn (lani smo videli njegov izjemen izdelek Zaobljuba).
Seznam je skoraj neskončen in nemogoče je sploh omeniti vse, saj so slavo za režiranje filmov uporabili številni igralci. Režiral je tudi Marlon Brando (Enooki Jack), Jack Nicholson (Na jug, The Two Jackes - nadaljevanje kultnega Chinataowna), John Wayne (Alamo), Paul Newman, Sidney Poitier, Alan Alda, Kirk Douglas, Burt Lancaster, Frank Sinatra, Burt Reynolds, Anthony Perkins, Kevin Spacey, Martin Sheen, Ljubiša Samardžić itd. Režirale so tudi igralke, npr. Anjelica Huston je s filmom Bastard Out of Carolina skušala posnemati svojega očeta, Liv Ullmann je posnela že štiri celovečerce, Barbra Streisand, Diane Keaton, Sonda Locke vsaka po tri in Jodie Foster dva.
Posebno poglavje igralcev-režiserjev so morda akcijski junaki Sylvester Stallone, Steven Seagal (Aljaska v plamenih), Tom Cruise ali celo Arnold Schwarzenegger. Sly je prevzel predvsem režijo Rockyjev (II-IV), Arnie pa je posnel še en božični film Christmas in Connecticut.
Poseben primer je film noir Noč lovca britanskega igralca Charlesa Laughtona, ki velja za enega največjih kultnih filmov vseh časov (letos ga je kupila tudi Slovenska kinoteka). Nekakšen kultni status pa naj bi si po mnenju nekaterih kritikov zaradi zgodbe, ki jo prikazuje, zagotovil tudi režijski prvenec Georgea Clooneyja Izpovedi nevarnih misli, ki je sedaj na našem rednem kinu sporedu.
|
