|
Z besedami francoska filmska revolucija je eden od poznavalcev francoske kinematografije iskrivo poimenoval spremembe v najvplivnejši evropski državi, ki smo jim lahko priča nekaj zadnjih let. Tako namesto avtorskih filmov, ki jih prepogosto zanese v preobilje dialogov, vse bolj prihajajo v ospredje filmi, ki, namesto na besede, bolj stavijo na vizualno podobo in privlačno zgodbo, ki lahko v kinodvorane pritegne široke množice občinstva.
|
|
Prvi znanilec omenjenih sprememb je bil vsekakor režiser Luc Besson, ki se je, po nizu uspehov s francoskimi filmi (Velika modrina, Nikita ...), preizkusil tudi v svetovnem filmskem središču, Hollywoodu. V devetdesetih je Besson posnel, nekaj, bolj ali manj uspešnih, angleško govorečih filmov (spomnimo se na Leona, Peti element ali Ivano Orleansko).
Z Bessonovimi uspehi je povezan tudi poklicni vzpon francoskega igralca Jeana Renoja, dandanes, poleg Gerarda Depardieua najbolj znan francoski filmski zvezdnik. Jean Reno pa ni zaznamoval prejšnjega desetletja samo kot poklicni morilec Leon, temveč je blestel tudi v uspešnih komedijah Obiskovalci in Vrnitev obiskovalcev, kjer mu je, v vlogi oprode, delal družbo komik Christian Clavier, ki smo ga lahko opazili tudi v vlogi Galca Asteriksa, v filmu Asteriks in Obeliks proti Cezarju. Od konca letošnjega januarja pa si lahko Francozi ogledajo že drugi del Asteriksovih dogodivščin, v filmu Asterix & Obelix: Mission Cleopatre.
Luc Besson pa ni bil edini francoski filmski režiser, ki je v devetdesetih pilil svoje obrtne spretnosti v Hollywoodu. Tjakaj je pot zanesla tudi Jean-Pierra Jeuneta, katerega zaščitni znak so bili filmi z nenavadnimi zgodbami in mojstrsko vizualno podobo kot npr. Delikatesa in Mesto izgubljenih otrok. Jeunet se je v Hollywoodu uspešno spoprijel z režijo četrtega dela Osmega potnika, nakar se je vrnil v svojo domovino. Hollywooda se je naveličal tudi Besson, ki pa se je v zadnjih letih bolj posvetil producentstvu in pisanju scenarijev. Tako je imel prste vmes tudi pri akcijskih uspešnicah Taxi in Taxi 2.
Omeniti velja tudi igralca in režiserja Mathieua Kassovitza, ki je prebil led z režijo filma Sovraštvo, v katerem je glavno vlogo odigral Vincent Cassel, ki smo ga lahko, med drugim, videli v filmu Doberman. Največji uspeh, vsaj do sedaj, je Kassovitz dosegel s srhljivko Škrlatne reke, ki je luč sveta zagledala leta 2000.
Naslednje leto, leto 2001, pa je bilo zagotovo eno od najuspešnejših let za francosko kinematografijo. Lani je bilo namreč v Franciji prodanih več kot 184 milijonov kino vstopnic, pri čemer so francoski filmi presegli štiridesetodstotni tržni delež. Najbolj je padla sekira v med Jeunetu in njegovi Amélie, ki ji je sledil film Le Verite si je mens! 2. Med zelo uspešne filme lahko prištejemo Volčjo bratovščino Christopha Gansa, komedijo Le Placard in še dokaj sveži film Tanguy. Solidno se je odrezala tudi srhljivka Vidocq, prav tako tudi akcijski komediji Wasabi in Yamakasi, producenta Luca Bessona.
Francoski filmi pa lani niso želi uspehov samo doma, temveč tudi po svetu. Tako si je leta 2001 kakšen francoski film po svetu ogledalo več kot 25 milijonov kinogledalcev. Kot doma je tudi po svetu največ prislužila Amélie, veliko gledalcev pa je pritegnila tudi žanrska mešanica Volčja bratovščina.
In glede na to, da ima Francija zelo nadarjen rod filmskih ustvarjalcev, ki imajo na voljo trdne in zakonsko urejene finančne vire, si lahko obetamo še veliko uspešnih in gledljivih francoskih filmov. Vse o Amélie si lahko preberete na naslednjih straneh.
|
