|
NAD ČRTO
Pred nekaj dnevi je bil s skoraj enomesečno zamudo objavljen program letošnjega 6. Festivala slovenskega filma. Ta bo potekal med 24. in 27. septembrom v Celju, v tri različne sekcije pa se je uvrstilo 55 filmov, od katerih je 19 celovečernih igranih filmov. Za uradno selekcijo tekmovalnega programa je bilo izbranih 9 celovečernih igranih filmov in sicer naslednji: Kajmak in marmelada (Branko Đurić), Na Planincah (Miha Hočevar), Rezervni deli (Damjan Kozole), Slepa pega (Hanna A. W . Slak), Pod njenim oknom (Metod Pevec), Pesnikov portret z dvojnikom (Franci Slak), Pozabljeni zaklad (Tugo Štiglic), Peterka - leto odločitve (Vlado Škafar) in Kleščar (Matjaž Latin). V tekmovalnem sporedu bo dvanajst kratkih igranih filmov (od tega sedem animiranih), šest dokumentarnih in enajst filmov iz letošnje študentske produkcije AGRFT. Vsi filmi uradne selekcije - razen treh koprodukcij (Poletje v zlati dolini, Lilijina zgodba in Kako sem ubil svetnika), ki so uvrščeni v netekmovalni program - se bodo potegovali za nagrade Vesna, ki jih bo podelila petčlanska strokovna žirija, ki si bo filme ogledala pred festivalom. Žirijo sestavljajo: Janez Lapajne, filmski režiser in lanskoletni zmagovalec festivala s filmom Šelestenje, Miljenko Jergović, hrvaški publicist in pisatelj, Jelka Stergel, direktorica Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, Ženja Leiler, publicistka in urednica ter za zdaj še neznana slovenska igralka ali igralec (dogovori trenutno še potekajo).
Glede na to, da je bilo na tiskovni konferenci začetek julija izraženo močno negodovanje nad napovedjo, da se večina celovečernih filmov iz alternativnih produkcij na festivalu niti ne bo prikazalo, so organizatorji prijavljena filmska dela spretno razdelili v tri različne sekcije: uradno selekcijo, spremljevalni program in informativni program. Selektorska komisija Televizije Slovenija je za uvrstitev na festival predlagala tudi šestnajst televizijskih oddaj. Filme in izbrane televizijske oddaje si bo mogoče ogledati v štirih festivalskih dneh v dvoranah Metropol, Union, Mini kino Union in v celjskem kinocentru Planet Tuš. V toku festivala bo v okviru spremljevalnega programa festivalskega dogajanja pripravljena retrospektiva tridesetih zmagovalnih filmov vseh dosedanjih festivalov, ki jo bo zaključila nova filmska kopija velikega slovenskega filma Cvetje v jeseni režiserja Matjaža Klopčiča, sicer zmagovalnega filma prvega Tedna domačega filma izpred treh desetletij.
Festival bosta spremljali tudi dve razstavi: retrospektivna razstava, ki jo pripravlja Muzej novejše zgodovine iz Celja, in razstava o letošnjem Badjurovem nagrajencu za življenjsko delo, ki jo pripravlja Liljana Nedič. Mlajšim filmskim navdušencem pa bodo namenjene tri enodnevne delavnice, in sicer delavnica filmske režije, delavnica igre in predstavitev nastajanja študentskega filma.
POD ČRTO
1. Za festival je pripravljena nova celostna podoba, za katero je Filmski sklad namenil sicer konkurenčnih dva milijona tolarjev, postavlja pa se vprašanje, če je bila ta investicija sploh potrebna. Filmski sklad bi lahko v slovenski kinematografiji postoril marsikaj bolj konstruktivnega (npr. sofinanciral prevode pomembnih filmskih knjig, morda nekaterih scenarističnih in produkcijskih priročnikov), vendar se je temu novi direktor že načeloma odpovedal in se raje zatekal h postavljanju forme pred vsebino.
2. Festivalu manjka ekskluzivnost in privlačnost, saj so se trije tekmovalni filmi na rednem sporedu odigrali že več kot pol leta nazaj, en film bo večinoma sestavljen iz starega in že videnega materiala, Na Planincah ter Kajmak in marmelada sta za svojo svetovno premiero raje izbrala sarajevski festival, dva filma pa sta dokumentarna. Tako bo v tekmovalnem sporedu edina res zanimiva novost film Pod njenim oknom Metoda Pevca.
3. Pri sestavi žiriji so spet ignorirali predstavnike reproduktivne kinematografije, torej tiste, ki se s filmi ukvarjajo profesionalno in vanjo npr. raje tlačijo sicer spoštovanja vredne, vendar filmsko nekridibilne hrvaške pisatelje itn., s čimer hočejo dati festivalu dodatno težo, namesto da bi to naredili z relevantnimi mednarodnimi filmskimi osebnostmi, kot so to npr. uspeli v Motovunu.
4. Glede na premik festivala na jesenski termin in LIFF, ki mu sledi komaj dober mesec kasneje, je v slovenskem filmskem dogajanju zazijala luknja, ki se bo vlekla od novembra do naslednjega poletja. To je dobra priložnost za vznik kakega novega filmskega festivala, ki bi jesenskima dvema kmalu lahko prevzel krono.
|
