1. Maščevalci
2. Ulični ples 2
3. Zrcalce, zrcalce
4. Temne sence
5. Ameriška pita: Obletnica

1. Maščevalci
2. Temne sence
3. Think Lika a Man
4. Igre lakote: Arena smrti
5. Talisman

Začetki ene največjih ikon filmov o Divjem zahodu segajo v sredino petdesetih let, ko je Clint Eastwood igral v nekaterih B filmih in TV-nanizankah. Čeprav ga takrat še nihče ni poznal, je tu pa tam vseeno zavrnil kakšno ponudbo. Ko so mu ponudili vlogo v evropskem vesternu, je Clint sprva rekel: »Vraga, ne! Me sploh ne zanima!« Vendar so ga producenti le prepričali, naj prebere scenarij filma, vse drugo pa je danes že zgodovina.

Clint je vlogo sprejel, v prodajalni rabljenih oblačil kupil pončo, italijanski režiser Sergio Leone pa mu je dodal še brado in cigaro. Rodila se je ena najboljših vesternovskih trilogij (Za prgišče dolarjev, Za dolar več, Dober, grd, hudoben) in z njo igralska legenda, ki je iz leta v leto le še rasla in se vpisala med največja imena filmske umetnosti.
Njegova odločitev, da se s filmom Strah v noči v sedemdesetih loti tudi režije, je bila gotovo ena najpomembnejših v njegovem življenju. Clint je kmalu obveljal za klasičnega režiserja. Z zgodbo ponavadi ne eksperimentira, njegova pripoved teče počasi in natančno, ne glede na to, ali gre za dramo o ljubezni v poznih letih (Najini mostovi) ali kriminalno dramo o posledicah travmatičnega otroštva (Skrivnostna reka). Kljub upoštevanju klasičnih pravil pa s svojevrstnim avtorskim pristopom vselej prestopa žanrske meje. Kot režiser se še posebej posveti igralcem, prav zato so njegovi liki vselej izredno živi in prepričljivi – in zato so si igralci v njegovih filmih nabrali kup različnih zlatih kipcev (Gene Hackman za Neoproščeno, Sean Penn in Tim Robbins za Skrivnostno reko ter Hilary Swank in Morgan Freeman za Punčko za milijon dolarjev). Eastwood je za svoje filme pogosto izbral kakovostne žanrske romane različnih avtorjev, največkrat pa kar trilerje, in jih nato v gibljive podobe ponesel s svojo občutljivo režisersko roko. Ko ga ob vsakem novem filmu novinarji sprašujejo, ali je to labodji spev njegove filmske kariere, Clint mirno odgovarja: »Že zdavnaj bi se upokojil, če bi mi nekdo rekel, da je moj čas minil. Toda še vedno mi ponujajo nove projekte in z njimi nove izzive. In vedno se najde kakšen norec, ki hoče prav mene.«