|
Premiera: Meni se letošnja jesen v slovenskem založništvu zadnjih let zdi nekako prelomna, saj združitev Mladinske knjige in Cankarjeve založbe morda res pomeni dokončni začetek konca dominantnega kulturnega vpliva, ki ga je imel veliki založniški trojček (še DZS) zadnja desetletja. Kaj pa vam?
Igor Brlek: Če govorimo o kulturnem vplivu, potem je potrebno povedati, da ne MKZ ne Cankarjeva že nekaj let nista več (sami) na čelu tega vala. Da o DZS, ki je po "uspelem" lastninjenju nonšalantno ovrgla vse založniške programe, ki ne segajo na področje učbenikov in priročnikov ali uradnih obrazcev, niti ne govorim. Tu so mlajše in manjše založbe, tudi naša, ki so v zadnjih letih slovenski knjižni trg dobesedno zasule s kakovostnimi, izvrstnimi deli in s tem vzdrževale pomembno vez tukajšnjega bralnega življa s tendencami v drugih državah ter omogočile prodor nove generacije slovenskih piscev. Se pa, po mojem mnenju, z omenjeno združitvijo šele začenja obdobje novega monopola, knjigotrškega. Mladinska knjiga je prevzela pod svoje okrilje še edino potencialno konkurenčno verigo v Sloveniji, to je Cankarjevo založbo. Večina knjigarn v Sloveniji je tako v lasti ene založbe, njihovi pogoji poslovanja pa bodo potisnili na rob mnoge manjše založbe. Rezultat: usihanje ponudbe v večini knjigarn in za sedaj še osameli primeri uspešnih zasebnih knjigarn.
Premiera: Študentska založba je svojo pomembno vlogo v tej jeseni še potrdila, saj je v zadnjih nekaj dneh v okviru svojih zbirk Beletrina, ČKZ, Koda in Claritas na slovenski trg poslala skoraj petnajst vrhunskih knjig. Kako bi to komentirali? Katere naslove bi še posebej izpostavili?
Igor Brlek: Nehvaležna vloga … izpostavljanje enega samega v množici izvrstnih, kar za naša dela gotovo velja. Če pa že, potem bi tokrat izbral zbirko kratkih zgodb Aleša Čara z naslovom V okvari, ki bi ga lahko brali tudi kot literarni pandan novi knjigi Zorana Kanduča Onstran zločina in kazni. Obe se ukvarjata z vprašanji nasilja, zavlečenega v poslednjo poro intimnega in družbenega življenja, da ga je težko prepoznati. In se mu je še težje upreti. Prav na znan Čarov način; z duhovitim in hitrim nizanjem slik in misli, druga na precizen znanstveni način v nič kaj suhoparnem, pač pa gibkem, malodane literarnem jeziku.
Tudi sicer je jesenski paket Študentske založbe bogat, kot že dolgo ne.
Tu so vedno aktualna dela, kot so Izvori totalitarizma Hanne Arendt (Claritas), Sloterdijkova Kritiki ciničnega uma (Koda), globalno udarni Imperij Tonija Negrija (ČKZ), Strehovčevo delo Umetnost Interneta (Koda) in že omenjena Kandučeva knjiga, ki je prav tako izšla v zbirki Koda. Tu pa so še izdaje naše najbolj prepoznavne zbirke Beletrina; poleg Čarove knjige so tu še Pičke španskega pisatelja de Prade in Dojke de la Serne, pa zbirka kratkih zgodb Dušana Merca Golo mesto, eseji Uroša Zupana Pešec, novi roman Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov in prvo delo madžarskega Nobelovca Imreja Kertésa v slovenščini, Brezusodnost. Res veliko res dobrega branja, torej.
Premiera: Ali se misli Študentska založba kaj razširiti še na knjigotrškem področju, torej na področju knjigarn. V zadnjih dnevih smo brali, da mariborska Litera v tem ni uspela?
Igor Brlek: Študentska založba ima za sedaj dve knjigarni (Tranströmer na Kersnikovi 6 in Podmornica na ploščadi prizidka FDV za Bežigradom, obe v Ljubljani), ki sta obe namenjeni predvsem študentom in profesorjem Univerze v Ljubljani, pa tudi ostali branja željni publiki. Glede na že omenjene razmere na trgu knjigarn je odpiranje lastnih prodajnih mest postalo tudi naša nuja, kljub temu pa konkretnih načrtov v zvezi s širitvijo lastne mreže knjigarn za zdaj nimamo. Zgodbe z Litero, ki je v Mariboru nedavno izgubila "soočenje" z MKZ in tako tudi elitno lokacijo za knjigarno na enem osrednjih mestnih trgov, ne poznam dovolj, upal pa bi si trditi, da Mestna občina Maribor v tem primeru svoje vloge ni odigrala najbolj korektno.
Premiera: Pred dobrim letom ste govorili o vašem projektu poceni knjig, s katerimi naj bi "napadli" tudi nakupovalne centre. Kako je s tem? Kaj je na splošno srednjeročna strategija Študentske založbe?
Igor Brlek: To idejo še razvijamo. Iščemo najbolj ugodne poti do njene uresničitve. Z zanimanjem spremljamo, kako se je tega projekta nedavno lotila MKZ in tudi na njihovih izkušnjah se bo verjetno možno naučiti kaj novega o trženju in produkciji takih knjig. Naša splošna srednjeročna strategija pa ima trenutno tri poudarke. Prvi je nadaljnji razvoj že obstoječih programov in utrjevanje blagovne znamke, drugi je usmerjen predvsem v razvoj marketinške podpore prodaji. Zadnji poudarek je mednarodno sodelovanje, kjer je naš cilj narediti slovensko literaturo mednarodno bolj prepoznavno.
Premiera: Moje stališče je, da srednji bralski krog skoraj izginja in da ostajajo večinoma samo še tisti, ki jim je branje in nakup knjig nekakšna osrednja življenjska usmeritev in zato tudi niso tako občutljivi na ceno, in tisti, ki berejo povsem za zabavo in pozabo (torej trivialno literaturo) ter si knjige predvsem izposojajo, kar kažejo podatki iz knjižnic. Kako pa vi gledate na to?
Igor Brlek: Res je v Sloveniji v zadnjih desetih, petnajstih letih nastal strahoten razkorak med številom kupljenih in izposojenih knjig, vendar pa je vprašanje, če je to zgolj posledica cen knjig. Če bi pogledali lestvice najbolj branih knjig v knjižnicah, bi videli, da so na njih knjige iz seznamov obveznega čtiva v šolah. To pa gotovo ni dokaz kake silne bralne kulture. Zato bo po mojem mnenju knjiga postala tržno blago tedaj, ko bo beseda postala vredna več. Ko bo branje postalo spet priljubljeno kulturno razvedrilo. In bodo navdušenci nad izjemnim filmom hoteli prebrati še njegov literarni izvirnik, recimo.
Premiera: No, ko smo že pri filmu: kdaj bo izšla Učiteljica klavirja Elfriede Jelinek? Ali, glede na to, da je bil distributer filma Cankarjev dom, morda ob tem načrtujete tudi izdajo DVD-ja? Podoben multimedijski paket je nedavno naredila novomeška založba Goga, ki ob knjigi Kreslinove poezije ponuja še njegovo zgoščenko.
Igor Brlek: Izid knjige bomo pospremili na bližnjem knjižnem sejmu, konec novembra. O izdaji DVD-ja nismo razmišljali, je pa ideja zanimiva. Gotovo bi bilo smiselno kdaj združiti oba medija in na ta način približati vrhunska umetniška dela širši javnosti. Osebno si želim, da bi Cankarjev dom tudi to zimo uvrstil odlično Učiteljico klavirja na svoj spored.
Premiera: In še malce provokativno vprašanje za konec: kaj se bo v tej jeseni bolje prodajalo, Pičke ali Dojke?
Igor Brlek: Upam, da se bo oboje predvsem pogosto bralo. In to ne skrivaj, kakršna je bila usoda teh zgodb ob njihovem nastanku.
Premiera: Igor, hvala za razgovor in še veliko dobrih knjižnih naslovov v prihodnosti.
|
