|
POSTATI ŽELIM FILMSKI USTVARJALEC …
Na prvi pogled se zdi, da se bo mladim filmskim navdušencem v prihodnje dobro pisalo. Če se dijak po končani srednji šoli želi praktično ukvarjati s filmom, je seveda njegova prva izbira AGRFT. V okviru študijskega programa prve stopnje ponujajo program Film in televizija, kjer je razpisanih kar 18! vpisnih mest (šest od teh je izrednih). Znotraj programa se študent lahko odloči za tri različne smeri, in sicer se lahko posveti filmski in televizijski režiji, snemanju ali montaži. V prihodnosti bomo torej pri nas imeli diplomirane montažerje in snemalce, kar je vsekakor dobrodošla sprememba. Prav zaradi te novosti je presenetljiv izjemen skok razpisanih vpisnih mest. Lani so bila v okviru filmskega oddelka razpisana le tri študijska mesta, na koncu pa so sprejeli le dva študenta! Interesantno bo videti, koliko študentov bodo na Oddelku za filmsko in televizijsko režijo letos v resnici sprejeli. Če jih bodo res 18, bo njihova stiska s prostorom, ki ji ni videti konca, zagotovo še večja.
Zunaj AGRFT-ja se je za filmskega delavca mogoče izuriti še na Fakulteti za elektrotehniko (Univerza v Ljubljani). Ponujajo namreč visokošolski študijski program Multimedijske komunikacije, ki pa daje velik poudarek predvsem tehnični plati vizualnih tehnologij. Program se izvaja na dislocirani enoti v Novi Gorici, tam pa, zanimivo, v okviru sodelovanja Univerze v Novi Gorici in Famul Stuart Šole uporabnih umetnosti nastaja tudi študijski program Digitalne umetnosti in prakse, ki za zdaj še ni uradno potrjen. Če bo, lahko postane resna »digitalna« alternativa ljubljanski akademiji. Ne smemo pa seveda spregledati Inštituta in akademije za multimedije, ki zaenkrat izvaja visokošolski študij Medijske produkcije, a kljub temu privabi mnoge študente, ki v zakrnelem šolskem sistemu pogrešajo sodobne študijske vsebine. Študij je mogoče obiskovati tudi v Mariboru.
ŽELIM SE UKVARJATI S FILMSKO TEORIJO IN ZGODOVINO …
Če se kot maturant želite ukvarjati s filmom, pa nimate umetniško-ustvarjalnih ambicij, temveč bi radi film študirali s teoretskega ali zgodovinskega vidika, za uresničitev svojih želja nimate nikakršnih možnosti. Zopet se sicer lahko obrnete na AGRFT, kjer se lahko odločite za program Dramaturgija in scenske umetnosti, kjer pa je večji poudarek na gledaliških, kot pa filmskih študijah. Največji problem akademije so seveda sprejemni izpiti, o katerih zna marsikdo povedati kakšno pikro besedo, opraviti pa jih mora tudi tisti, ki se želi vpisati na dramaturgijo. Če nimate umetniških predispozicij in si jih tudi ne želite pridobiti, saj se s filmom želite ukvarjati predvsem z raziskovalno-znanstveno stališča, lahko pozabite na AGRFT. Preostane vam plan B, ki pa vas bo zelo skromno potešil. FDV, »največja interdisciplinarna fakulteta v Sloveniji«, v okviru Kulturologije ponuja le en filmski predmet – Filmske študije, ki pa predstavlja le slaba dva odstotka vseh študijskih obveznosti študenta. Tudi na Filozofski fakulteti v Ljubljani ni dosti bolje. Na Oddelku za sociologijo ponujajo predmeta Uvod v filmske študije – nekakšno zmes filozofsko-estetskih in socioloških pogledov na film, na Oddelku za primerjalno književnost pa je mogoče izbrati predmet Literarna in filmska zgodba, pri katerem se večinoma ukvarjajo s filmskimi adaptacijami klasičnih literarnih del. Pri vseh preostalih študijskih programih na slovenskih univerzah se noben drug predmet prvenstveno ne ukvarja s filmom, tu pa tam film uporabljajo kot učno orodje ali pa povsem v okviru posamezne stroke (npr. predmeti, kot so Vizualna antropologija na etnologiji ali pa Italijanski film pri študiju italijanskega jezika itd.). Da ne govorimo o tem, da na pedagoških fakultetah ni ne duha ne sluha o filmu – toliko o bodoči filmski vzgoji v slovenskih šolah.
Če se želite ukvarjati s filmom s praktičnega vidika, ste torej prepuščeni (ne)milosti komisij na sprejemnih izpitih, če pa se s filmom želite ukvarjati s teoretičnega vidika, vam na slovenskih univerzah ne preostane kaj več od uvoda v filmske študije. Če želite študirati književnost, pa nočete postati pisatelj, ali pa likovno umetnost, in nočete postati slikar, morda glasbo, in nimate talenta, temveč intelektualne sposobnosti, imate za študij vse možnosti (vpišete se na programe, kot so primerjalna književnost, umetnostna zgodovina, muzikologija …). Če pa želite študirati film s teoretičnega vidika, vam na slovenskih univerzah ni pomoči. Lahko se poskušate na tej ali oni fakulteti prebiti čez prva tri leta bolonjskega študija in si nato na drugi (magistrski) ali tretji (doktorski) stopnji bolj na individualni ravni izboriti pravico za filmske študije. Ali pa, če imate to možnost, svojo srečo iščete na kateri od evropsko-bolonjskih univerz. Primerljivost študija v tujini je namreč ena bistvenih prednosti nove reforme. Upajmo le, da ta prednost ne bo v potuho slovenskim univerzam. Če želimo, da se film v splošni kulturni sferi dvigne na višjo raven, moramo na vsak način bodoče filmske poznavalce do diplome pripeljati doma.
|
