|
Lanska novost ljubljanskega filmskega festivala - sekcija Proti vetru, ki je gostila najnovejše filmske ekscese, se je izkazala za dobro potezo, saj je pritegnila številno občinstvo, mnoge predstave pa so bile celo razprodane, kar je pripomoglo k še večjemu številu gledalcev glede na leto poprej.
Festival se v tej smeri še bolj širi. Letošnja nova sekcija nosi naslov Ekstravaganca, v kateri bodo prikazani nekateri žanrski ekscesi zadnjih let. Po eksotičnem prizorišču se temu programu filmov pridružujejo še tri posebne japonske zgodbe.
Sicer letošnji festival že tradicionalno prinaša vse aktualne filme in zmagovalce velikih festivalov, od lanskega canneskega do letošnjega beneškega festivala. Morda je treba v zvezi s tem omeniti le-to, da je bil po ocenah kritikov letošnji Cannes eden najslabših v zgodovini tega festivala.
Če je značilnost večjih filmskih festivalov, da se filmski projektorji zavrtijo že zjutraj ali zgodaj dopoldan in se ustavijo šele čez polnoč (tako je bilo celo na festivalu slovenskega filma v Celju), je letošnji LIFFe z ukinitvijo projekcij med dvanajsto in tretjo uro popoldan izgubil to festivalsko kontinuiteto in ima letos bolj podobo nekakšne popoldansko-večerne retrospektive filmov velikih festivalov z dvema dodatnima dopoldanskima projekcijama.
|
|
Predpremiere
Tisti, ki jih zanima dnevna politika, si bodo lahko ogledali omibus 11. september, v katerem se enajst režiserjev v enajstminutnih kratkih filmih odziva na tragične newyorške dogodke. Veliki come-back je letos uspel kanadskemu režiserju Denysu Arcandu s filmom Vdor barbarov, ki je v Cannesu prejel nagrado za scenarij in igralko. V tej sekciji bo mogoče videti nove filme številnih renomiranih režiserjev. Stephen Frears je posnel Umazane podrobnosti - pravi film o človeških rezervnih delih. Po dolgem času bomo videli nov film Ne bojim se oskarjevca Gabriela Salvatoresa. Utemeljitelj Dogme Thomas Vinterberg je tokrat zašel na ameriška tla s futurističnim delom Za ljubezen gre. Brazilec Hector Babenco pa v filmu Carandiru prikazuje upor v zaporu v Sao Paolu. Lukas Moodysson je posnel film Za vedno Lilja o šestnajstletni Rusinji, ki se mora ukvarjati s prostitucijo, da bi preživela. Med predpremierami je tudi nemška uspešnica Zbogom Lenin ter nizkoproračunski Veronica Guerin nekdanjega režiserja Batmanov Joela Schumacherja.
Perspektive
V tekmovalni sekciji debitantskih ali drugih filmov prihajajočih režiserjev bo letos znova tudi slovenski film, in sicer romantična komedija Pod njenim oknom Metoda Pevca, ki bo tudi otvorila festival. Naš kandidat bo imel dokaj težko delo, saj so med konkurenti za nagrado vodomec nekateri zmagovalci velikih festivalov. Med njimi je največji favorit film Vrnitev, ki je pred dvema mesecema v Benetkah prejel zlatega leva. Tu je še poljski Edi, dobitnik nagrade kritikov berlinskega festivala, argentinsko-ameriški Tuje, eden od treh zmagovalcev rotterdamskega festivala, kjer prav tako tekmujejo filmski debitanti. Magični novozelandski Legenda o jezdecu kitov je tam prejel nagrado občinstva. V sekciji so še Osama, ki prikazuje položaj žensk v Afganistanu in je v Cannesu med prvenci zasedel drugo mesto ter je dvakratni dobitnik srebrnih leopardov na festivalu v Locarnu (prav tako festival mladega filma), lezbični road movie Kar naenkrat in bosanski Gori ogenj, ki govori o povojnem času v majhnem mestecu in je prejel tudi nagrado za najboljši film na vse večjem in vse bolj popularnem filmskem festivalu v Sarajevu.
Obzorja
V tej sekciji se bodo filmi potegovali za zlati kolut - nagrado publike, za katero sedaj že tradicionalno več let glasujejo gledalci takoj po projekcijah. Nekoliko z zamudo prihaja k nam Ararat Atoma Egoyana o turškem genocidu nad armenskim ljudstvom. Mogoče si bo ogledati tudi film Seks je komedija razvpite francoske režiserke Catherine Breillat (Romanca). Patrice Chéreau (Intimnost) je v Berlinu prejel nagrado za najboljšega režiserja filma Njegov brat. Prikazali bodo tudi Ogenj v slikah enega najpomembnejših južnokorejskih režiserjev Im Kwon-Taeka. Obzorja letos morda ne vsebujejo tako velikega števila filmov zvenečih režiserjev, vendar se ponašajo z nacionalno in tematsko izjemno raznovrstnim programom.
Proti vetru
V to sekcijo je uvrščen zmagovalec canneskega festivala Slon Gusa Van Santa, ki je narejen v podobnem slogu kot njegov film Gerry, ki je otvoril program art kina Kinodvor. Danski mojster ekscesov Lars von Trier je za svoje oboževalce posnel kar triurni Dogville o ZDA, čeprav tam nikoli ni živel. Deset je nekakšen eksperimentalni film najslavnejšega iranskega režiserja Abbasa Kiaristamija, posnet v celoti v avtomobilu. Proti vetru še vedno snema Portugalec Manoel de Oliveira, ki mu je bilo lani, ko je prikazal Načelo negotovosti v Cannesu, že 94 let.
Ekstravaganca
Prav tako kot sekcija Proti vetru ta novi program filmov predstavlja neobičajne filmske prakse in nekoliko pretirane ali neobičajne žanrske izdelke. Med prve sodi film Ken Park, ki je v Cannesu pritegnil pozornost zaradi eksplicitnih prizorov spolnosti. Med žanrskimi posebneži bosta dve neobičajni ekranizaciji Drakule Brama Stokerja in celovečerni japonski animirani muzikal Interstella 5555. Tu je še dolgo pričakovani akcijski spektakel Junak slovitega kitajskega režiserja Zhanga Yimouja z Jet Lijem v glavni vlogi, narejen predvsem kot žanrska uspešnica za kitajske gledalce.
Ceylan - Kureishi
Retrospektivi bosta namenjeni pregledu filmov turškega režiserja Nurija Bilga Ceylana in britanskega scenarista Hanifa Kureishija. Ceylan je zablestel letos v Cannesu, kjer je za film Oddaljen prejel veliko nagrado žirije. Ob tem filmu bosta predstavljena še Mestece, posnet v štirih epizodah, in Majski oblaki o režiserju, ki namerava posneti film. Kureishijeva retrospektiva prinaša na festivalu in v Cankarjevem domu že predvajane filme (z nekoliko spremenjenimi slovenskimi naslovi). Edini premierni film bo Mati, predstavljen na letošnjem Cannesu.
Program festivala obsegajo še tri japonske zgodbe - francoski, ameriški in avstralski filmi, katerih tema ali kraj dogajanja je Japonska. Že nekaj let je običaj, da si lahko festivalski gledalci ogledajo tudi izbor filmov iz balkanskih dežel (sekcija Jug jugovzhodno). Letos bodo to hrvaški Fina mrtva dekleta, srbska Profesionalec in Mali svet, bosanski Remake ter madžarska Gozd in Vagabond. Ob 98 celovečercih pa bo mogoče videti tudi nekaj kratkih filmov.
|
