|
V drugi polovici oktobra se bo v štajerski prestolnici odvil že 44. Festival Borštnikovo srečanje. Čeprav je že skoraj vsakdo slišal za Borštnikov prstan, pa jih bolj malo ve, da se ta prestižna nagrada imenuje po igralcu in utemeljitelju »modernega« slovenskega gledališča Ignaciju Borštniku, ki je deloval okrog štirideset let po Prešernovi smrti. Pod okriljem njegovega imena vsako leto priredijo gledališki festival, ki postreže s pregledom domače gledališke produkcije v prejšnji sezoni.
|
|
Selektorica Barbara Orel si je tako v zadnjem letu ogledala več kot devetdeset uprizoritev. Primerjava za ljubitelje slovenskega filma: na letošnji Festival slovenskega filma se je prijavilo slabih štirideset celovečernih in srednjemetražnih filmskih projektov, a jih polovica zaradi kvalitativnih razlogov ne bo prikazana. Težko je sicer kvantitativno primerjati gledališko in filmsko produkcijo, je pa pomenljivo dejstvo, da je na eni strani selektorica gledališkega festivala ob lanski beri svoja opažanja sklenila z besedami, da poleg količinskega izobilja lahko poda tudi »ugotovitev o kakovostni, predvsem pa visoki profesionalni ravni slovenskega gledališča«, na drugi strani pa je Jože Dolmark, selektor filmskega festivala, ugotovil, da so letošnji filmi sicer »lepo narejeni, dovršeni a so 'malo tužni'«. Ni kaj, kot kaže, slovenski film še kar nekaj časa ne bo ujel zagona in produkcijskih pogojev slovenskih gledaliških ustvarjalcev. Seveda je glavni razlog za to tudi v približno desetkrat višjih sredstvih, ki jih od države za svoje delovanje dobita gledališče in opera v primerjavi s filmom.
Če smo si v prejšnji številki Premiere ogledali pregled lanske filmske produkcije, si tokrat na kratko poglejmo, kakšen je letošnji tekmovalni program Borštnikovega srečanja.
Z dvema predstavama se bosta predstavili ljubljanska in mariborska Drama, prva s klasično starogrško Ajshilovo Orestejo (režija: Jernej Lorenci) in sodobno igro mlade srbske dramatičarke Milene Marković Barčico za punčke, iz katere veje izpraznjenost sodobnega življenja (r.: Aleksander Popovski). Štajersko narodno gledališče pa bo zastopano z Ibsenovim Peerom Gyntom v režiji Janusza Kice in igro Veter v vejah borov (r.: Jernej Lorenci), ki se spogleduje s starodavnimi japonskimi no-igrami.
Vse preostale gledališke hiše bodo sodelovale z eno predstavo. Novomeški Anton Podbevšek Teater (v koprodukciji z gledališčem iz Bologne) bo zastopala predstava Portret neke gospe (r.: Matjaž Berger), delo ameriškega romanopisca Henryja Jamesa, po katerem je bil pred dobrim desetletjem posnet tudi film, v katerem je nastopila Nicole Kidman. V tekmovalni program sta bila izbrana tudi koprodukcijski Macbeth po Shakespearu (r.: Ivica Buljan) in drama Andreja E. Skubica Neskončni šteti dnevi (r.: Matjaž Latin), ki so jo uprizorili v SNG Nova Gorica. Bolj humorno bo obarvana Grdoba (r.: Boris Kobal) Mestnega gledališča ljubljanskega, bolj glasbeno pa projekt Janje Majzelj (navdahnjen s poezijo Svetlane Makarovič) Krizantema na klavirju v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. Slovensko ljudsko gledališče Celje se bo potegovalo za nagrade z igro Milana Jesiha Triko (r.: Luka Martin Škof), Slovensko stalno gledališče Trst (ki, kot kaže, letos na svojem odru resnično ne bo odgrnilo odrskih zaves) pa bo nastopilo z igro nemškega dramatika Hanasa Magnusa Enzensbergerja Hči zraka v režiji Janusza Kice.
Borštnikovo srečanje se bo končalo še s podelitvijo nagrad za najboljše predstave, režijo, igralske, glasbene in druge umetniške dosežke. Posebne pozornosti je vedno deležna podelitev Borštnikovega prstana – vsako leto ga dobi igralka ali igralec, ki je pustil globoko umetniško sled. Lani ga je dobil Aleksander Valič, tako da ga bo praviloma letos prejela predstavnica nežnejšega spola.
Toliko o lanski sezoni, več o novih uprizoritvah na odrskih deskah pa lahko spremljate v kulturnem kotičku revije Premiera.
|
