|
Zaključuje se četrto koledarsko leto izhajanja revije Premiera in tudi mi smo naredili kratko inventuro letošnjega popkulturnega dogajanja. Na filmskem področju je po našem mnenju dogodek leta izjemno dober obisk slovenskega filma Kajmaka in marmelade, ki bo do konca leta najbrž presegel 80.000 gledalcev. Z njim je Đuro na najboljši možni način spodbil tezo, da slovenski film v času od nastanka kinocentrov naprej ne more več konkurirati tujim filmom in, upajmo, za zmeraj zaprl usta tistim, ki skušajo na vsak način dokazati, da množično obiskovanje kinodvoran avtomatično diskriminira domači film. Seveda pa je povsem neverjetno, da se nekateri režiserji in kritiki znašajo nad filmom in s tem v osnovi negirajo tezo, ki jo ob drugih priložnostih goreče zagovarjajo, tezo, da je film narejen za gledalce. Kot drugi filmski dogodek leta sta tu odprtje novega kinocentra v Novem mestu in odprtje Kinodvora, art kina v dvorani v Ljubljani, za katerega bomo šele v prihodnjem obdobju videli, kakšen učinek bo imel na slovensko filmsko sceno. Na tretje mesto smo postavili uvrstitev filma Rezervni deli na Berlinski filmski festival, na četrtem mestu pa bi omenili dvanajst novih filmskih knjig v knjižni zbirki Premiera.
Na glasbenem področju je ob koncu poletja nekaj presežkov postavila glasbena skupina Siddharta, morda ne toliko z novo ploščo kot s tem, da je, seveda ob veliki pomoči nacionalne televizije in radia, uspela do zadnjega napolniti celoten ljubljanski štadion in skupaj s slovenskim filharmoničnim orkestrom prirediti enkraten koncertni dogodek. V pozni jeseni so nove plošče izdali stari mački slovenske glasbene scene, Vlado Kreslin, Magnifico in Zoran Predin, zbudila pa se je tudi skupina Laibach, ki se je poleg nove plošče in knjige, ki je bila sinhronizirana z njenim izidom, odpravila tudi na svetovno turnejo.
Na knjižnem področju velja izpostaviti zaključek enega večjih založniških projektov zadnjih let z izidom še zadnje knjige Gospodarja Prstanov: Kraljeva vrnitev pa tudi novo zbirko. Ljubitelji živalskega sveta so dobili tudi največjo enciklopedijo na to temo do sedaj. Pri založbi /*cf. je začela izhajati zbirka Delajmo Evropo (prvi paket je obsegal pet knjig), ki nam bo v prihodnjih letih prinesla več kot dvajset knjig na temo sintentičnih pregledov različnih vidikov evropske zgodovine. Letošnje leto pa si najbrž velja zapomniti tudi po pomembnem preboju manjših, predvsem študentskih založb (Beletrina, Litera, Goga), ki so s svojimi izdajami tudi zahtevnejših leposlovnih in družboslovnih naslovov dokazale, da na tem področju nesporno postajajo zastavonoše kulturne pomembnosti. Morda smo predvsem na knjižnem področju pogrešali kakšen opaznejši domači naslov.
Veliko dobrih filmov, zanimivega branja in glasbe tudi v 2004 vam želimo vsi v uredništvu revije Premiera.
|
