|
Pretkani in bojeviti Obuti maček v naših kinih že nekaj časa navdušuje mlado in tudi nekoliko starejše občinstvo, za uspeh risanke pa gre zahvala preverjeni sinergiji tradicije in sodobnosti, ki smo ji bili priča že pri seriji risank o Shreku. Na eni strani smo priča izpopolnjeni računalniški animaciji, ki s pomočjo najnovejše 3D tehnologije prestopa meje med običajno animacijo in resničnimi liki. Po drugi strani pa lahko v zgodbi in stranskih likih najdemo številne tradicionalne pravljične osebnosti, ki so s pomočjo zabavne ironije znova zaživele v nekoliko drugačni obliki. Premeteni maček, ki v tradicionalni zgodbi Charlesa Perraulta iz 17. stoletja pomaga svojemu gospodarju, je v sodobni različici doživel metamorfozo v pravičniškega izobčenca, ki na begu pred zakonom pomaga prijateljem in drugim ljudem v stiski. Mačkov dvolični prijatelj Glavamož prihaja iz stare angleške knjige rim, po svetu pa je zaslovel po zaslugi Alice v Čudežni deželi angleškega pisatelja Lewisa Carrolla. Osrednji motiv glavnih junakov v Obutem mačku je iskanje čudežnih fižolčkov, ki izvirajo iz angleške ljudske pravljice Jakec in čudežni fižolčki. Lik goske, ki nese zlata jajca, ima še starejše korenine, saj njeno zgodbo pripisujejo antičnemu grškemu pisatelju Aesopu. Mama gos, ki je v Obutem mačku dobila vlogo pošasti, ima v klasičnih pravljicah vlogo pripovedovalke in zbirateljice povesti, v knjižni obliki pa jo je prvi omenil Charles Perrault. Najbolj presenetljivo transformacijo sta doživela okrutna lopova Janč in Jedrt (v izvirniku Jack in Jill), ki se v Obutem mačku raznežita le ob pogledu na zarod njunega tropa divjih svinj, v resnici pa so si ju izposodili iz povsem nedolžne angleške uspavanke za otroke.
|
