|
Leta 1988 sem kupil videorekorder in prvi VHS v moji zbirki je bil piratski master z naslovom Il buono, il brutto, il cattivo (1966). Dober, grd, hudoben. Najboljši film vseh časov. Naslednje leto, 1989, je bilo slabo leto. Umrl je Lee Van Cleef, Angel Eyes oziroma "hudobni" iz naslova najboljšega filma vseh časov. In umrl je Sergio Leone. Največji režiser vseh časov. Sergio je za revolucijo potreboval le prgišče dolarjev. Postal je novi šerif v mestu in za dolar več uzakonil nova pravila. Kilavim manekenskim kavbojem je s počesanih glav odstrelil poli-kane klobuke, še preden so lahko pomislili na svoje bleščeče zloščene kolte. V novih, dišečih škornjih jih je vrgel v prah in blato ulice. Z brco v rit jih je nagnal iz mesta. Nato je zrušil še mesto in razstrelil divji zahod z njegovo mitologijo vred. Kakšen Monument Valley neki. Divji zahod je zrasel v Španiji, Italiji, Nemčiji, Jugoslaviji, Romuniji. Povsod, le na divjem zahodu ne. Ko ga je Sergio zgradil, so prišli. Da, tiho. In odšli v legendo. Možje brez imena. Na primer Lee Van Cleef ali pa Clint Eastwood, Blondie oziroma "dobri". Niso prišli po čast in oblast. Niso prišli ne v imenu vere ne v imenu oblasti. Prišli so po dolarje. Tako kot Eli Wallach a.k.a. Tuco Benedito oziroma "grdi". Vsaka krogla je imela svojo ceno. Noben strel ni bil zastonj. Ko so jih izstrelili dovolj, so enako tiho izginili. Nihče jih ni več videl. Za njimi so ostali samo filmi. Najlepša leta našega življenja.
 |
