|
S tretjim filmom 100 minut slave je mladi hrvaški režiser Dalibor Matanić vstopil v svet zrelih avtorjev, kjer napake kljub mladosti niso več dopuščene. Gre za zgodbo o nemi hrvaški slikarki Slavi Raškaj ter o strastni in nesrečni ljubezni med njo in njenim mentorjem, starejšim slikarjem Belom Čikošem, ki v narejenem malomeščanskem svetu nima obstoja. Matanić je film o pristnem in iskrenem posnel zelo stilizirano in estetsko, a mu je kljub temu uspelo prikazati strast dveh posebnežev, ki se gledalca močno dotakne. Zasluge za to gredo seveda tudi obema igralcema, Sanji Vejnović in Mikiju Manojloviću, a tudi Matanić je svoje delo odlično opravil. 100 minut slave, nastal po scenariju hrvaškega pisatelja Roberta Perišića, je dovršeno filmsko delo, kjer se forma in vsebina dobro nadgrajujeta.
 |