|
Film Kandahar vsebuje čudovito nadrealističen trenutek, ko letalo odvrže umetne noge nad improvizirano bolnišnico sredi afganistanske puščave. Pogled na plastične ude, ki s padali počasi padajo z neba, je obenem smešen in grozljiv – ter nenavadno lep. Film označujeta hibridnost in kontradikcija. Nafas (Niloufar Pazira) je bila rojena v Afganistanu, vendar je že kot dekle pobegnila v Kanado, kjer je pozneje postala uspešna novinarka. Vrne se v domovino iskat sestro, ki je na žalost ostala doma in v eksploziji mine izgubila nogo. Sestra ji v pismih opisuje represivno, moreče življenje pod vladavino talibanov in pove, da namerava narediti samomor, in sicer ob bližajočem se mrku. Prestrašena, na Zahodu odrasla Nafas se sklene vtihotapiti v domovino in rešiti sestro, preden bo prepozno.
Iranski scenarist in režiser Mohsen Makhmalbaf združi izvirne dokumentarne posnetke z izmišljeno pripovedjo in tako prikaže grozote družbe, v kateri vladajo blazneži, ki so religijo in kulturno tradicijo izkrivili tako, da ustrezata njihovemu ozkemu pogledu na svet. Glavna moč filma Kandahar je v tem, da režiser pusti dramatičnosti, tragičnosti in celo humorju sobivati na isti ravni; to so organski sestavni elementi, ki se medsebojno poudarjajo in dopolnjujejo. Medtem ko Nafas potuje po deželi, gledalec tu in tam dobi bežen vpogled v opustošenje, ki sta ga povzročili vojna in tiranija – neizmerna revščina in trpljenje, nasilno ločene družine, neprestana grožnja nasilja in povračilnih ukrepov. Nepričakovane lepe podobe in kompleksni liki nas vedno znova pretresajo.
Predvsem pa filmsko dogajanje žene človeški nagon po preživetju. Najbolj pretresljiva je odpoved tega nagona pri Nafasini sestri, čeprav film oriše kako in zakaj je do te odpovedi prišlo. Film Kandahar je svetu razkril resnično grozo verskih, političnih in kulturnih nemirov, ki se jih mnogi nismo zavedali niti tedaj, ko so spreminjali svet, v katerem živimo, in napovedali bližajoči se globalni razdor. Najbolj vznemirljiv vidik tega izjemnega filma je dejstvo, da bo še dolga leta ostal relevanten.
Ernest Hardy, recenzija iz knjige 1001 film; najboljši filmi vseh časov (prevod Romana Verbič, knjigo lahko dobite v vseh boljših knjigarnah)
 |
