|
Po Zadnji večerji smo spet priča filmu, ki se poigrava s t. i. subjektivno kamero. Poleg nje sta v prvem planu Amir, ki je vedno za akcijo, in Bojan, ki si akcijo vedno želi posneti. Nov primerek tršega slovenskega žanrskega filma.
|
|
Slovenski naslov: AMIR: Šerif iz Nurića
Originalni naslov:
Igrajo: Uroš Fürst, Marko Miladinović, Saša Balmazović, Magdalena Kropiunig, Velimir Bata Živojinović
Režija: Miha Čelar
Scenarij: Miha Čelar
Producent:
Žanr: črna komedija
Distributer: Ljubljanski kinematografi
Trajanje: 83 minut
Premiera: 19. september 2002
Internet: www.amirmovie.com
|
|
 Režiser in scenarist Miha Čelar, ki je tudi sokrivec za uspeh televizijske serije TV Dober dan, skuša v Amirju na svoj način razdelati "rak rano" slovenskega filma, torej t. i. žanrski ali pa morda trši film, ki gledalcu postreže tudi z nasilnimi negativci. Podobnega problema sta se v zadnjem času lotila Vinci Vogue Anžlovar (Poker), ki je svoje negativne junake postavil v napol fiktivno okolje in jih s tem skušal osvoboditi sodobne slovenske realnosti, ki še ni uspela vzpostaviti arhetip filmskega negativca, in Miran Zupanič (Barabe), ki se je stvari lotil drugače, saj nam je negativnega Kovača skušal plasirati po enem osnovnih dramaturških mehanizmov, torej s poslikavanjem njegovega otroštva (češ, problematičen je bil že kot otrok) in ga s tem praktično definirati kot prvinskega negativca, ki ima svojo delikventno osebnost zapisano že v genetskem kodu.
Čelar se je slovenskega negativca lotil tako, da mu je spremenil nacionalnost, s čimer se je Slovencu kot možnemu negativnemu filmskemu junaku odpovedal že v osnovi (Slovenec lahko pri ropu menjalnice sodeluje zgolj kot opazovalec, snemalec). Dodal mu je še fascinacijo s filmi in videotehnologijo ter željo po bizarnih dogodivščinah na robu oboroženega kriminala. Uporabil je subjektivno kamero in kamere, ki se že same po sebi nahajajo v prostoru (v garažah, menjalnicah …), in tako kot Zadnja večerja deluje kot nekakšna slovenska nadgradnja danske Dogme 95.
 Amir je star okrog 25 let, rojen je v Sloveniji, njegova starša pa sta po rodu iz Bosne. Ko je bil še majhen, se je njegova mati ločila, tako da živi z očetom policistom (legendarni Bata Živojinovič), čigar vzgoja je površna. Amir si upa in drzne storiti vse, kar mu pade na pamet, pri čemer nikoli ne razmišlja o posledicah in občutkih drugih ljudi. Ker nima realnega odnosa do okolja, živi pogosto na meji zakona, pri tem pa uspešno izkorišča izkušnje in znanje, ki jih pobira pri očetu. Bojan je Amirjev prijatelj iz bloka, ki hoče posneti film, Amir pa se hitro vidi v vlogi filmskega heroja. Na pustni torek se spravita oropat menjalnico, "pustolovščino" pa tudi snemata. V menjalnici se sproži alarm in stavbo obkroži policija. Toda v prostoru sta skupaj z "junakoma" še dve menjalniški uslužbenki, Mojca in Slađana, s katerima Amir in Bojan navežeta stike. Kako se zgodba filma, ki je bil (tako kot npr. Zadnja večerja in Šelestenje) posnet z digitalno tehnologijo, odvija naprej, pa si lahko ogledate v najbližjem kinu.
|
