 |
|
 |




Samo Rugelj
|
Premiera 146, 20. junij 2007
|

PO AMERIČANIH SEDAJ AMERIČANKE ...

 |
|
Prvi del Krvavega hostla se je začel tako, kot gre običajna fantazija marsikaterega ameriškega mladega popotnika, največkrat študenta: po uspešno končanem letniku se v manjši ali večji skupini odpravi na vandranje po Evropi, potem pa v nekdanji Vzhodni Evropi, tokrat na Slovaškem, naleti na voljna in mehka dekleta, za katere izgleda, kot da jim je edina želja na tem svetu, da razburljivo in vročo noč preživijo s kakšnim zahodnjakom.
|
 |
|
Slovenski naslov: KRVAVI HOSTEL 2
Originalni naslov: Hostel: Part II
Igrajo: Lauren German, Roger Bart, Heather Matarazzo, Bijou Phillips
Režija: Eli Roth
Scenarij: Eli Roth
Producent:
Žanr: triler / grozljivka
Distributer: Continental film
Trajanje: 93 minut
Premiera: 12. julij 2007
Internet: www.hostel2.com
|
 |
|
Jasno, ta iluzija se je v filmu končala že naslednje jutro in se kmalu prevesila v krvavo pridigo, iz katere smo se lahko naučili, da so mladi in naivni zahodnjaki lahko dober posel za finančno podhranjeni Vzhod, saj mladce ugrabijo in jih v nekakšni opusteli socialistični tovarni prodajajo kot žrtve in objekte mučenja, za katere so od vsega zdolgočaseni bogataši pripravljeni mastno plačati.
Drugi del se začenja tam, kjer se je prvi končal: Paxton (Jay Hernandez) je sicer pobegnil iz nasilnega vrtinca, a roka, ki mu ne pusti nazaj na varno, je daljša, kot si misli, tako da novice o dogajanjih na Slovaškem ne pridejo do pravih ušes. In kaj je torej lepšega od tega, da se vzhodnjaki spravijo na tri naivne Američane? Le to, da se tokrat spravijo na tri naivne Američanke, ki pa jih ni treba osvojiti s tremi privlačnimi Slovaki, saj so v tem primeru stvari lahko precej bolj neposredne. Lorna (Heather Matarazzo), Beth (Lauren German) in Whitney (Bijou Phillips) bodo v vražjem slovaškem kotlu dobile vsaka svojo lekcijo, saj bodo močne in samozavestne postale šibke in prestrašene ter obratno. Da je imel poleg Elija Rotha (ta je režiral ter oscenaril prvi del) spet prste zraven Quentin Tarantino (kot pri prvem delu, v katerem je bil tudi izvršni producent), pa priča tudi izbor recimo tako neobičajne igralke, kot je Edwige Fenech, filmske starlete iz sedemdesetih, ki je pri eni najbolj brutalnih scen v tem filmu, s katero je dobro rekapitulirala svoje filmsko pojavljanje v tistem času, morda prišla še najbolj na svoj račun. Čeprav Krvavi hostel najbrž ne bo dobil še enega nadaljevanja, pa njegova umestitev v bivši vzhodni blok kaže na to, kako še sedaj obstaja imaginarni ameriški strah pred njim in vsaj njihovim filmarjem se zdi možno, da se tu lahko še zgodi praktično karkoli.
|
 |
 |
|






|