|
 Leta 1983 je v kinodvorane prišla nova verzija Bondovega filma Thunderball iz leta 1965, ki mu je bilo v drugo naslov Nikoli ne reci nikoli več. Tudi v njem je nastopal Sean Connery, za razliko od vseh ostalih MGM-ovih bondiad pa je ta film produciral Warner Bros. Zato je npr. MGM ob najnovejšem Bondu Vse in še svet trdil, da je to devetnajsta bondiada, čeprav je bila v resnici (s Thunderballom vred) dejansko že dvajseta.
Človeku, ki je stal za Thunderballom je bilo ime Kevin McClory. McClory je namreč sodeloval pri nastajanju scenarija in tritmentov, na podlagi katerih je Ian Flemming tudi v obliki romana ustvaril James Bonda. Ker sta ustanovitelja podjetja Eon Productions, podjetja, ki je sproduciralo devetnajst bondiad, vključno s predpredlansko, McCloryju avtorske pravice pri izumu James Bonda odrekala, ju je tožil, iztožil in s tem postal lastnik filmskih pravic tako za film Thunderball kot tudi za deset tritmentov in sinopsisov, ki jih je skupaj s Flemmingom spisal v začetku šestdesetih. Ne glede na to, da je bil Thunderball narejen že leta 1965, mu je dobljena tožba dala pravico do dvajset odstotkov dobička od tega filma ter pravico do neomejenega števila ponasnetkov filma Thunderball, ki je že bila demonstrirana s prej omenjeno bondiado Nikoli ne reci nikoli več. McClory je bil tako nekaj časa srce Sonyjevega poskusa, da lansira konkurenčno Bondovo serijo, ki bo vsa temeljila na neskončnem ponavljanju zgodbe iz Thunderballa. Sony je imel preprosto, vendar učinkovito idejo: vsakih nekaj let bo posnel novo verzijo filma Thuderball, pri dopuščeni umetniški svobodi in pestrosti ter hkrati definiranosti akcijskega žanra (ki je za Bonda še posebej značilna) pa jo bo gledalcem lahko brez težav prodal kot povsem nov film. Eon se je s Sonyjem seveda besno tožil in mu na koncu vse skupaj tudi preprečil, kar pa je pri Sonyju samo še spodbudilo njihovo željo, da lansirajo svojo filmsko nadaljevanko s tajnim agentom.
 Letos, v letu po tragičnem 11. septembru, ki je pustil sledi tudi v Hollywoodu, saj je letošnja jesenska filmska ponudba polna agentov, jim je to tudi uspelo. Ekipa, ki je lani zabavala ljubitelje adrenalinske vožnje s filmom Hitri in drzni, nam je letos priredila akcijski tobogan, ki se ga ne bi sramoval niti James Cameron v Resničnih lažeh ali Terminatorju. Vin Diesel, nova zvezda hollywoodskega neba, za nekatere poleg Russella Crowa najkarizmatičnejši mladi igralec, ki se je začel brusiti v Spielbergovem Reševanju vojaka Ryana, ki je zdržal borzni pritisk v Vroči sobi, dosegel soliden kulten status v Planetu teme (nadaljevanje je že v pripravi) in se odpovedal ponovni vlogi v nadaljevanju Hitrih in drznih, je kot tajni agent Trojni X že podpisal pogodbo za nadaljevanje, še preden je film začel igrati v kinu. Kot tetovirani in nabildani ekstremni športnik Xander Cage, ki se v svojih pustolovščinah na robu zakona loti tudi politikov (začetna scena), ga Samuel L. Jackson, šef ameriške varnostne službe, izbere za podvig, ki ga ponese v Evropo, natančneje v Prago. Tu se hitro vklopi v lokalno mafijsko sceno, v novokomponirane kapitaliste, ki so neznansko obogateli z kriminalom, se zagleda v prepovedano dekle in ves čas skrbi za spektakularne akcijske prizore, ki pa jih odigra z lahkoto, kar nekako ležerno. Za kamero je stal Rob Cohen, ki se je kalil kot režiser televizijske serije Miami, prvi preboj mu je uspel s filmoma Zmajevo srce in Svetloba, od Lobanj (The Skulls, pri nas samo na videu) izpred dveh let pa gre njegova kariera spet strmo navzgor. Zato ni čudno, da bo režiral tudi nadaljevanje, ki naj bi bilo gotovo čez dve leti. XXX je torej vrhunska adrenalinska zabava, po kateri bo moral James Bond kar krepko napeti mišice, da ji bo vsaj približno kos.
|
