|
 Medtem ko je Stoneov patetično zastavljen World Trade Center tragedijo o padcu dvojčkov spletel okoli dveh gasilcev, ki ostaneta pod njegovimi ruševinami, je United 93 postregel s frenetično zrežirano zgodbo o dogajanju in končnem uporu potnikov proti teroristom na četrtem letalu, ki je bilo namenjeno na Belo hišo. Letošnja jesen pa nam streže z novo pošiljko družbeno angažiranih in politično motiviranih filmov. Po Ugrabitvi in Kraljestvu, ki sta prišla na spored v preteklih tednih in v katerih so nas teroristične akcije, kjer so na tak ali drugačen način žrtve tudi Američani, potegnile v severno Afriko in na Bližnji vzhod, nas težkokategorniška igralska zasedba v Jagenčkih in levih ne spaja toliko s terorizmom, ampak s trenutno ameriško družbenopolitično situacijo nasploh. Ob tem je njegov režiser Robert Redford v precej dramski koncept vsebine zagrizel z dinamičnim konceptom režije, ki tri prepletene zgodbe pred nas položi v realnem času, na koncu pa obstane v naponu napetega loka. Senator Jasper Irving (Tom Cruise) je arhetipsko prijazni, hiperaktivni politik bleščečega nasmeha in neuničljivega profesionalnega optimizma, predsednikova desna roka v zadnjih letih, novo upanje republikancev, ki na jutranji klepet povabi pronicljivo Janine Roth (Meryl Streep), novinarko in aktivistko iz vietnamskih časov, da bi jih predstavil novo strategijo reševanja iraške vojne oziroma vojne proti terorju. »Prodali ste vojno. Sedaj prodajte še rešitev zanjo,« jo prepričuje kot receptorja medija, ki živi od prodaje zgodb svojim gledalcem. Na drugem koncu Amerike Dr. Stephen Malley (Robert Redford), idealistični univerzitetni profesor, na jutranji sestanek povabi arogantnega študenta Todda (Andrew Garfield) in ga v »dolgi maši« skuša prepričati, da spremembe na svetu prinašajo aktivni, ne pa cinični ljudje. Tak primer sta Arian (Derek Luke) in Ernest (Michael Pena), Malleyjeva študenta, ki sta se, senzibilizirana tudi s profesorjevim idealizmom, aktivirala v ameriško vojsko ter sta v času dogajanja že v akciji, v helikopterju, kjer v bojnem letu proti Afganistanu že na terenu samem uresničujeta vizijo senatorja Irvinga. V prepletu resnice in manipulacije, srčnosti in cinizma, idealizma in naivnosti, nam tritirna zgodba na svojevrsten način izrisuje politično resničnost sodobne Amerike, kjer dobri nameni nimajo zgolj dobrih posledic in kjer politične karizme, kljub dolgoletni neuspešnosti svojih prizadevanj, vedno znova naletijo na voljna ušesa, ki ne nehajo upati, da tokrat enkrat za spremembo slišijo pravo resnico. Jagenčki in levi so moralka o kruti brezobzirnosti vsakdanje politike, ki jo prodajata dve vrsti belih zob ter brezhibno krojena obleka, in ki zna, tako ali drugače, morebitno naivnost kakega svojih državljanov izrabiti v svoj prid, pred morebitnimi žrtvami pa nonšalantno in odločno zapreti ena vrata ter se na drugih spet pojaviti z novim predlogom. Hkrati pa je to po že kar daljni Legendi o Baggerju Vanceu izpred sedmih letih nov režiserski poskus Roberta Redforda, ene legend ameriškega filma, ki je tokrat spet tudi zaigral v svojem filmu.
|
