1. Salt
2. Plačanci
3. Marmaduke
4. Svet igrač 3
5. Mačke in psi 2

1. The American
2. Takers
3. Mačeta
4. The Last Exorcism
5. Ljubezen na daljavo

Pred nekaj leti je Janez Burger odkril, da lahko posname film o gledališki predstavi, kar je potem storil z Ruševinami (2005). Nekaj mesecev pred produkcijo me je poklical njegov producent in povpraševal, katere filme poznam na to temo in kakšni so. Naštel sem mu jih nekaj, večinoma solidnih izdelkov, ki so občasno ciljali tudi na oskarje, a razen Zaljubljenega Shakespearja v zadnjem času noben ni pustil kakega širšega odziva. Podobno je bilo tudi z Ruševinami: soliden film, ki je pobral nagrade na Festivalu slovenskega filma, a publike ni zanimal.

Slovenski naslov: INSTALACIJA LJUBEZNI
Originalni naslov: Instalacija ljubezni
Igrajo: Bernarda Oman, Igor Samobor, Branko Jordan, Desa Muck, Andrej Rozman Roza
Režija: Maja Weiss
Scenarij: Zoran Hočevar in Maja Weiss
Producent:
Žanr: romantična drama
Distributer: Cinemania group
Trajanje: 98 minut
Premiera: 22. november 2007

Sedaj so slovenski režiserji stopili še korak naprej in odkrili, da lahko posnamejo film o prigodah pri prizadevanju, da bi posneli film (L kot ljubezen) in celo film o filmu v filmu, simpatičen eksperiment, ki ga je kot svoj drugi igrani celovečerec podpisala Maja Weiss, ki je pred petimi leti kot prva ženska slovenska režiserka celovečernega filma debitirala s filmom Varuh meje, nekakšno feministično verzijo Odrešitve na naši južni meji (v katerem je, mimogrede, lansirala Pio Zemljič in Ivo Kranjc). Osnovna zgodba Instalacije ljubezni je enostavna: Mojca (Bernarda Oman) je rahlo odcvetela lepotica v srednjih letih, živeča na visoki nogi z zagovednim Vaskotom (Brane Završan), sicer uspešnim podjetnikom, ki ugotovi, da ji življenje neusmiljeno odteka in da je skrajni čas, da poskusi še enkrat preobrniti njegov naravni tok. Ko sreča Miloša (Igor Samobor), mladostno ljubezen, ki je zrasel v priznanega umetnika, njena stara čustva ponovno vzplamtijo in ne traja dolgo, da se z njim spet romantično zaplete. A Miloš, drugače tudi mojster umetniške manipulacije, ima z njo posebne načrte, saj skuša Mojčino na novo vzbrstelo ljubezen v maniri nekakšnega Trumanovega showa zapakirati v svojevrstno umetniško instalacijo. A to je samo en dodatni okvir filma, ki nas proti koncu tudi kot gledalca povabi v interakcijo s filmom in njegovimi ustvarjalci ter nas v zaključku morda prisili celo v to, da se malce zbegano začnemo ozirati okoli sebe, da bi se prepričali, če nismo morda tudi mi postali del filma. Pri ambicioznemu cerebralnemu scenariju je sodeloval tudi pisatelj Zoran Hočevar, za inovativno montažo pa je poskrbel Peter Braatz. Desa Muck je na Festivalu slovenskega filma dobila nagrado za stransko žensko vlogo, na vas, gledalcih, pa je, da, kakor je nekaj številk nazaj na tretji strani naše revije poudarila sama režiserka, odločite, kako se bo nanj odzvala publika.