|
 Richard Matheson (1926) je pisatelj in scenarist, ki je lani že praznoval svojo osemdesetletnico, a je kljub temu nedavno izdal svojo zadnjo novelo Ženska (Woman). V njem je kot veteran skrbno skonstruiral napetost sveta, v katerem ženske in moški ne morejo več koeksistirati in se poženejo v medsebojni spopad. Ja, spopad, dvoboj, pogosto z elementi nadnaravnega je zaščitna znamka njegovega pisanja, ki je seveda našlo pot tudi v film, denimo v Dvoboj (Duel, 1972), televizijski debi Stevena Spielberga, v katerem Dennisa Weaverja (legendarnega šerifa McClouda) neustavljivo preganja neuničljivi težkokategorni tovornjak. Roman I Am Legend je Matheson napisal sredi petdesetih (1954) in zgodba o zadnjem človeku na Zemlji, kjer je ostale ljudi pomorila neznana bakterija (oziroma jih spremenila v vampirje), je bila seveda tako intrigantna, da je svojo prvo adaptacijo doživela s filmom The Last Man on Earth (1964), v katerem je glavno vlogo odigral Vincent Price. Drugič so roman ekranizirali zgolj sedem let kasneje pod naslovom Zadnji človek (The Omega Man, 1971), pri čemer so v glavno vlogo postavili Charltona Hestona, klasičnega filmskega heroja tistega časa, zgodbo pa, tako kot je to v romanu, postavili za nekaj let v prihodnost. Marca 1975 je biološka vojna med Kitajsko in Sovjetsko zvezo namreč uničila (skoraj) celotno človeško populacijo, nekatere pa mutirala v nekakšne novoljudi, ki si zadajo cilj, da uničijo vse znanje in pridobitve civilizacije, ki je pripeljala do tega usodnega konca.
Originalnost zgodbe je v začetku devetdesetih klicala k ponovni ekranizaciji in v tistem času je bil za to vlogo predviden Arnold Schwarzenegger, vroč po filmih, kot so Terminator 2, Popolni spomin in Resnične laži. Režiral naj bi Ridley Scott in skupaj z Arniejem sta se pred desetimi leti o realizaciji začela pogovarjati z Warnerjem, pri čemer je scenarij že takrat napisal Mark Protosevich. Diskusija se je zavlekla, realizacijo projekta pa so potem odvrnili visoki stroški, ki so že takrat znašali kar nekaj čez sto milijonov dolarjev, in to kljub temu, da je Scott predelal scenarij, da bi znižal proračun. Pred petimi leti se je Schwarzenegger vrnil in projekt skušal realizirati kot producent z Michaelom Bayem kot režiserjem ter z Willom Smithom v glavni vlogi, a se vse skupaj spet ni izšlo in scenarij je končal v »razvojnem peklu«.
Potem pa je pred dvema letoma projekt prevzel Francis Lawrence, sicer predvsem režiser glasbenih spotov, ki je v začetku leta 2005 debitiral z znanstvenofantastično grozljivko Constantine. Scenarij je dodelal/predelal Akiwa Goldsman (oskar za adaptirani scenarij za Čudoviti um), kraj dogajanja iz Kalifornije postavil v filmsko bolj atraktivni, a za tehnične vidike snemanja veliko bolj zahtevni New York (predstavljajte si logistiko, ko je bilo treba izprazniti Peto avenijo, no, nekaj je opravila tudi digitalna poprodukcija) in Will Smith, karakterno že nekajkrat dokazani igralec (recimo Ali ter V iskanju sreče) je lahko stopil v igralske čevlje klona med Brodolomom in Gladiatorjem. Tokrat je s strani človeka narejeni virus z imenom KV leta 2009 pomoril celotno prebivalstvo New Yorka, kar virologa Roberta Nevilla (Smith) pusti kot zadnjega človeka v tem mestu (in najverjetneje tudi na ostalem svetu). Neville že tri leta živi povsem sam in išče preživele te katastrofe, v katero je posredno vpleten tudi sam, saj se je virus razširil zaradi njegove, s strani države financirane raziskave. Seveda pa tri leta samote ne pomenijo, da je na Zemlji res sam … Ena boljših apokaliptičnih srhljivk zadnjega časa.
|
