|
V letošnji jeseni je, podobno kot lani, naše kinodvorane zasedlo že precej filmov, ki so posneti po knjigah, od še poletnih Hornbyjevega romana Vse o fantu in Vsote vseh strahov Toma Clancyja, do že jesenskih Kdo je Bourne (Roberta Ludluma) in Zvenenje v glavi (Draga Jančarja). Morda najzanimivejša od knjig, ki samo nekaj tednov po svetovni premieri, kot film, hiti tudi v naše kinodvorane, je gotovo Rdeči zmaj, ki ga je že dve desetletji nazaj napisal Thomas Harris. Avtor, ki si je v žanru kriminalnega trilerja kupil nesmrtnost s Ko jagenjčki obmolknejo, je najprej delal kot novinar, svoj prvi, teroristično obarvani roman Črna nedelja (Black Sunday), ki je bil tudi ekraniziran, pa je napisal 1978. Kot se je izkazalo kasneje, je bilo to šele ogrevanje, saj je leta 1981 udaril z romanom Rdeči zmaj (Red Dragon), v katerem je uvedel lik genialnega psihiatra, serijskega morilca in psihopata, dr. Hannibala Lecterja. V tem, po mojem mnenju njegovem najboljšem romanu, nam prikaže in poveže svoji dve poti, kako je možno ujeti serijskega morilca. Po prvi se je treba vanj povsem vživeti, začeti je treba misliti kot on, živeti kot on in dihati kot on. Z nekaj sreče in kako napako na njegovi strani mu lahko pridete na sled. Druga varianta je na videz enostavnejša: za nasvet povprašate drugega serijskega morilca. Problem se pojavi, če mu je ime dr. Hannibal Lecter. V Rdečem zmaju namreč spoznamo detektiva Billa Grahama, ki je Lecterja spravil za zapahe (v filmu je to bonus v obliki začetne scene, ki v knjigi nikjer ni natančno razdelan), ob lovu na Zobato vilo (Tooth Fairy) novega serijskega morilca, ki se ob polni luni loteva kar celih družin, pa mu zaradi pomanjkanja sledi (in morilčevih napak) ne preostane nič drugega, kot da se po pomoč zateče ravno k njemu. Hannibal mu sicer postreže s precej uporabnimi podatki, vendar morilca hkrati naščuva na Grahama in njegovo družino, tako da ta komaj ostane živ.
Roman je bil leta 1985 že uspešno ekraniziran pod režisersko taktirko Michaela Manna, vendar je bil za tiste čase preveč radikalen, tako da kakega posebnega komercialnega uspeha ni dosegel. Z novo ekipo, kjer je Lecterja za masten honorar (dva tedna dela za petnajst milijonov dolarjev) še tretjič odigral Anthony Hopkins, Billa Grahama pa Edvard Norton in kjer so tudi podporni igralci veliki filmski zvezdniki, kot npr. Harvey Keitel kot šef policije, Ralph Fiennes kot Francis Dolarhyde alias Zobata vila, Emily Watson kot Ralphova simpatija, Philip Seymour Hoffman kot tabloidni novinar, se to gotovo ne bo zgodilo. Film je samo v prvih desetih dneh ameriškega predvajanja nabral več kot 70 milijonov dolarjev prihodka. Če ste morda ob Hannibalu, ki je na naš spored prišel pred dobrim letom tako kot pri Jagenjčkih, pričakovali lov na serijskega morilca, pa tega niste dobili, vas lahko pomirimo: v Rdečem zmaju gre ravno zato, za bitko s časom, ki naj bi preprečila, da Zobata vila ob tretji zaporedni polni luni ne bi pokončal še ene družine.
|