1. Obuti maček
2. Alvin in veverički 3
3. Podzemlje: Prebujenje
4. Pisma Sv. Nikolaju
5. Parada

1. The Grey
2. Podzemlje: Prebujenje
3. One for the Money
4. Red Tails
5. Samomorilec

Težko je biti fin je film o prijaznem gospodu Fudu, ki kot taksist v Sarajevu poskuša postati dober človek, pozoren, družinski, prijateljem za zgled – boljši, bolje oblečen, bolj ambiciozen in z novim taksi avtom, ki mu bi prinesel več priložnosti za zaslužek. Večina njegovih kolegov namreč meni, da lahko v Sarajevu dobro živiš le, če mimogrede opraviš drobno kriminalno delo. Za tu in tam, potem pa se kriminal že zalepi nate, četudi se ga otepaš na vso moč. Ljudje verjamejo preproste reči – enkrat kriminalec, vedno kriminalec.

Slovenski naslov: TEŽKO JE BITI FIN
Originalni naslov: Teško je biti fin
Igrajo: Saša Petrović, Daria Lorenci, Emir Hadžihafizbegović, Senad Bašić
Režija: Srđan Vuletić
Scenarij: Miroslav Mandić in Srđan Vuletić
Producent:
Žanr: drama
Distributer: Demiurg
Trajanje: 102 minut
Premiera: 08. oktober 2008

Fudo (Saša Petrović) verjame v preproste reči. V to, da je francoski avto boljši od nemškega, saj vsaka fina nemška stvar še vedno nosi krivdo za pretekle zločine, tako kot vsaka sarajevska stavba nosi rane, zdaj poetične in pesimizma prazne, pravzaprav.
Tako kot prvi celovečerec Srđana Vuletića (Poletje v Zlati dolini), ima tudi njegov drugi jasno sporočilo: pljuniti je treba v tisto blatno lužo, ki nam maže hlače, se pogledati vanjo in jo zaobiti – tako postaneš fin, pa še pošten do samega sebe.
Zgodba o Fudu je pravzaprav ena tistih drobnih, izpod kože vsakega človeka, lahko bi se dogajala tudi v Srbiji, Albaniji, Romuniji, Bolgariji … Fudo ve, kako nevredno bi bilo njegovo življenje tam zunaj, v Evropi, zato je trdno prepričan, da bo svoje korenine še globlje zaril in svojemu sinu predal najpomembnejša sporočila za življenje –
dobro je vedno boljše od zla, vendar pa je težko biti dober.
Drama je duhovita in prijazna, nosi skromen nasmeh v brk bolečim zapletom življenja v Sarajevu. V filmu je slišati večino aktualnih bosanskih skupin, kot so Letu štuke, Dubioza Kolektiv, Plavi orkestar, Zabranjeno pušenje ... Pod izbiro glasbe se je podpisal Saša Losić, ki je s tem podpisan tako pod slovenskim kandidatom za letošnjega oskarja (Petelinji zajtrk) kot pod bosanskim (prav Težko je biti fin), ki je nastal sicer tudi v slovenski ­koprodukciiji.
V filmu nastopajo najvidnejši bosanski igralci in igralke, ki so topli, film pa je bližje njihovim obrazom, kot kakim stereotipnim izrazom. Razen tega, ki čisto zares drži –
čas, ko je Sarajevu vladal olimpijski Vučko, je bil najlepši od vseh časov. Srđan Vuletić v preciznem delu razgibanih kadrov ponuja nekaj rešitev za povrnitev blaginje iz Vučkovega časa – vpraša se, zakaj recimo ni mogoče kupiti spominkov na temo Franza Ferdinanda ali česa drugega »od prej«, kot bi bila zgodovina tam velika črna luknja.