|
V zadnjih letih smo navajeni ameriških predelav azijskih filmov, ki obsegajo dela od Kroga in njegovega nadaljevanja, Zamere, Temačne vode, pa vse do Slutnje in Odseva, ki ga lahko zdaj vidimo tudi pri nas. Večina teh filmov spada med grozljivke in o tem, kako so azijski primerki vplivali na sodobno ameriško produkcijo, so bile napisane tudi knjige.
|
|
Slovenski naslov: KARANTENA
Originalni naslov: Quarantine
Igrajo: Jennifer Carpenter, Steve Harris, Jay Hernandez, Rade Šerbedžija
Režija: John Erick Dowdle
Scenarij: John Erick Dowdle in Drew Dowdle po filmu Jauma Balaquera, Luisa Berdeja in Paca Plaza
Producent:
Žanr: grozljivka
Distributer: Continental Film
Trajanje: 89 minut
Premiera: 27. november 2008
Internet: www.containthetruth.com
|
|
Čeprav se Evropo v zadnjih letih razume kot precej benigno in neizvirno na področju grozljivk, vsaj Španci dokazujejo, da imajo na zalogi nekaj materiala, ki je primeren tudi za mednarodno eksploatacijo. V produkciji Toma Cruisa je Cameron Crowe po španskem Odpri oči (Abre los ojos, 1997) pred leti tako posnel znanstvenofantastični triler Vanilla Sky, Guillermo del Toro pa s svojimi strašljivimi produkcijami, kot sta Hudičeva hrbtenica in Favnov labirint, dokazuje, da lahko s tem žanrom poseže tudi po najvišjih nagradah. Da tudi gledalci niso imuni nanje, dokazuje Sirotišnica (El Orfanato, 2007), ki je postala en največjih španskih hitov vseh časov in si jo, malce nenavadno, lahko ogledate tudi na letošnjem LIFFu. Tu bo (spet nenavadno) na sporedu tudi Snemaj ([Rec]), še en žanrski proizvod, ki je španske kinodvorane napadel na začetku lanskega oktobra, samo leto kasneje pa je pred nami njegova ameriška različica. Za kaj gre? Lahko bi rekli, da za nekakšno urbano verzijo Čarovnice iz Blaira, pri kateri se televizijski par, torej voditeljica in snemalec, odločita narediti portret gasilcev in njihovega življenja. K temu seveda spada tudi spremljanje gasilcev v akciji in ko se skupaj z njimi zavihtita na drvečega in cvilečega velikana, se zazdi, da je pred nami akcijski tobogan. Vendar se vse skupaj hitro umiri, ko obstanejo pred veliko in zdelano hišo, v kateri je menda nekaj nenavadnega. Vrata vanjo jim odpre sam Rade Šerbedžija in ko se za njimi zaprejo, se znajdejo v klavstrofobični, grozljivi in nenavadni stavbi, po kateri naj bi razsajal neznani virus in ljudi spreminjal v nekakšne zombije. To je dober razlog, da se hiša nepredušno zapre in se iz nje nikogar več ne izpusti. Stanovalci, gasilci in snemalci se tako znajdejo v karanteni, v kateri poročevalka neumorno in vse bolj prestrašeno v kamero komentira dogajanje in žrtve, ki jih je vse več. Hkrati z gledalci odkriva, kaj se v resnici dogaja in s kakšnim zlom se morajo pravzaprav spopasti. Karantena, ki jo lahko gledamo tudi kot kritiko zahodne družbe, v kateri vse več ostarelih ostaja prepuščenih samih sebi, vas gotovo ne bo pustila neprizadetih, obenem pa vam predvajanje izvirnika v Kinodovru in Cankarjevem domu omogoča, da primerjate evropski in ameriški pristop.
|