1. Obuti maček
2. Alvin in veverički 3
3. Podzemlje: Prebujenje
4. Pisma Sv. Nikolaju
5. Parada

1. The Grey
2. Podzemlje: Prebujenje
3. One for the Money
4. Red Tails
5. Samomorilec

Ron Howard je režiser s širokim spektrom filmov, ki jih je bodisi režiral, produciral ali v njih igral. Režiser, specializiran za biografske drame, še posebej za take s posebneži v glavnih vlogah, kakršen je v filmu Čudoviti um matematik Nash ali boksar Braddock v Cinderella Man: legenda o boksarju. Pri Howardu pa bi težko šli tudi mimo Da Vincijeve šifre (trenutno je v post-produkciji film Angeli in demoni!).

Slovenski naslov: FROST NIXON
Originalni naslov: Frost/Nixon
Igrajo: Michael Sheen, Frank Langella, Sam Rockwell, Kevin Bacon, Oliver Platt
Režija: Ron Howard
Scenarij: Peter Morgan
Producent:
Žanr: politična drama
Distributer: Karantanija Cinemas
Trajanje: 122 minut
Premiera: 05. februar 2009
Internet: www.frostnixon.net

Zdaj se je lotil še edinega ameriškega predsednika, ki je kadarkoli samovoljno odstopil.
David Frost (Michael Sheen), voditelj pogovornega šova v sedemdesetih, je s povabilom Nixona (Frank Langella) poskrbel za medijski odziv, vreden 400 milijonov neučakanih gledalcev, hkrati pa uprizoril neke vrste sojenje, ki ga Nixon nikoli ni imel. V oddajo je nekdanjega predsednika zvabil za pol milijona dolarjev, njegov svetovalec (igra ga Kevin Bacon) pa si je mislil, da lahko Nixon ob Frostu ohrani svojo politično čast.
Afera Watergate je zaznamovana kot primer političnega preigravanja z dokazi, nelegalnega prisluškovanja političnim nasprotnikom, pa tudi kot zgled prevzemanja odgovornosti z odstopom, ki je bil zadnja politična poteza Richarda Nixona. Bolj kot nelegalno prisluškovanje opoziciji, financirano z javnim denarjem, ali paranoidne ideje o teorijah zarote, ki so težile predsednikovega duha, je bil Nixon kritiziran zaradi prikrivanja dokazov. Frosta pri tem seveda zanima, zakaj niso dokazov preprosto uničili? Nato v provokativnem, vendar nadvse vljudnem, tonu nadaljuje težko pričakovani intervju, v katerem sta akterja z vsakim vprašanjem in odgovorom trdneje pribita vsak na svoj stol.
Biografska drama poseže v dogodek, ki je nastal po medijskem zapisu pogovorne oddaje.
Verjetno velja – bolj kultiviran kot je ameriški predsednik, bolj kulturne so medijske oblike njihovih koščkov biografij, ki se sestavljajo ob njih, in Nixonova je bila s pomočjo Frosta predvsem človeška in direktna, poštena in ena na ena.