|
Slovenski naslov: 8 ŽENSK
Originalni naslov: 8 femmes
Igrajo: C. Deneuve, I. Huppert, E. Béart, F. Ardant, V. Ledoyen, D. Darrieux, L. Sagnier, F. Richard, D. Lamure
Režija: François Ozon
Scenarij: François Ozon & Marina de Van po gledališki igri Roberta Thomasa
Producent:
Žanr: komična kriminalka
Distributer: Ljubljanski kinematografi
Trajanje: 103 minut
Premiera: 28. november 2002
Internet: www.8femmes-lefilm.com
|
|
 Kriminalke niso nujno zatežene. Tudi pri filmskih priredbah razvpitih del Agathe Christie se lahko nasmejimo. Bodisi nerodnemu inšpektorju bodisi komu od osumljencev ali pa samo komičnemu spletu okoliščin, v katerem se pisana druščina zbegano trudi dokazati nedolžnost. A saj poznate tisto zlato pravilo: če je bil storjen umor, potem se nekje skriva tudi morilec. In v duhu te večne resnice se v idiličnem dvorcu nekje na zasneženem podeželju znajde nenavadna ženska družba, pripravljena na razkritje storilca. No, v resnici ni čisto tako …
Francija, v začetku petdesetih. Med prazniki se po dolgem času zbere številna družina, v kateri ni prostora za predstavnike moškega spola. Razen za strogega patriarha, glavo družine, ki pa s svojo nepričakovano smrtjo pokvari praznovanje. In da je vse skupaj še bolj nerodno, vse kaže, da je bil umorjen. Hm, ljubljeni oče umorjen v lastni hiši v družbi ožjih članov družine in zveste služnjičadi? Le kako je to mogoče? To se sprašujejo vsi navzoči – oprostite, vse navzoče! – saj nobena izmed njih nikakor ne bi storila kaj takšnega. Saj ne, da so se vedno strinjale z očetom, bratom svakom, zetom, soprogom ali gospodarjem. Saj ne, da bi ne bile pokregane med seboj, da niso nikoli spletkarile ali se ljubosumno borile za očetovo naklonjenost. Saj ne, da bi podedovano bogastvo ne bilo mamljiva vaba … Samo ubiti preljubega očka?!
 A dejstva so dejstva in v zgornjem nadstropju sedi za pisalno mizo z nožem v hrbtu edini moški. In v hiši so bile od trenutka, ko je bil gospod še živ, in do trenutka, ko so ga našle mrtvega, prisotne samo ženske. Še več, to so bile njegova vzvišena in oblastna soproga, njena sestra, stara devica, njegova skopuška tašča, njegovi ljubki hčeri, predrzna sobarica in zvesta gospodinja. Je šlo morda samo za seksistično maščevanje v imenu prevlade ženskega spola? Saj veste, v stilu: Če imate na kupu osem prečudovitih žensk, potem ni prostora za moškega (vsaj živega ne!). Je šlo za izsiljevanje? Kdo ve, a ko se na prizorišču pojavi glamurozna sestra umorjenega, je jasno, da se bo klopčič moral odviti. Pa čeprav bo to povzročilo histerijo, razkrilo mračne družinske skrivnosti, razvnelo zatajevana čustva in oživilo stare zamere, skratka, čeprav se bo pričakovano umirjeno slavje spremenilo v krvavo bojišče ...
A brez skrbi. Kljub nizkim udarcem – ki jih, priznajte no, nežni spol nedvomno bolje obvlada kot mi, potomci nekdanjih lovcev! – in opisanem zapletu vas bo Osem žensk nasmejalo do solz. Za to je v prvi meri zaslužen v Parizu rojeni François Ozon, ki je svojo duhovito mešanico med musicalom (pozor, vsaka od igralk ima svojo glasbeno točko!), komedijo in kriminalko pred kamerami zbral vso francosko igralsko smetano v razponu šestdesetih let. Tu je neuničljiva Danielle Darrieux, danes več kot 85-letna častitljiva diva, tu je legendarna Catherine Deneuve, markantna Fanny Ardant, temnopolta Firmine Richard, še nedavno perverzna učiteljica klavirja, Isabelle Huppert, deset let mlajša Emmanuelle Béart, šestindvajsetletna Virgine Ledoyen (ki je na rajski Obali delala družbo Leonardu DiCapriu) in najmlajša Ludivine Sagnier, ki se bo prihodnje leto prelevila v Peter Panovo Zvončico. Ja, pa menda ne potrebujete še kakšnega drugega razloga!?
|
