|
Roland Emmerich je režiser, ki je v svojih filmih, kot si lahko preberete v dodatkih na desni strani, že nekajkrat poskrbel za uničevanje Zemlje, bodisi so ji zagrozili Nezemljani (Dan neodvisnosti), velikanski stvori (Godzila) ali pa narava (Dan po jutrišnjem).
|
|
 V svojem najnovejšem filmu katastrofe se je odločil za visokoproračunsko interpretacijo majevskega koledarja, ki je za leto 2012 Zemlji napovedal kataklizmo epskih, lahko bi rekli tudi kar bibličnih razsežnosti. Drugače od nekaterih svojih prejšnjih filmov, denimo 10.000 pr. n. št., ki so bili scenaristično zelo šibki in so poskušali prepričati zgolj s posebnimi učinki, se je Emmerich s sodelavci (pri scenariju je denimo sodeloval tudi filmski skladatelj Harald Kloser) tokrat bolj potrudil in si zamislil dovolj široko paleto likov, ki jih zasedejo prepoznavni karakterni igralci.
Filmska zgodba se tako pred bližajočo katastrofo, za katero nekateri vedo, večina pa ne, razpira od individualnih usod vse do najvišjih političnih vrhov. Pri prvih je glavni John Cusack kot pisatelj Jackson Curtis, ki se je ločil zaradi svoje predanosti sijajnemu, a propadlemu, vendar morda briljantnemu romanu, vseeno pa ostaja skrben oče, ki zna v kritičnih razmerah dati vse od sebe. Amanda Peet igra njegovo bivšo ženo Kate, ki z njim ohranja prijateljske stike, vendar se je že pred časom za njegovo pozornost naveličala tekmovati z njegovim delom.
Na najvišjih nivojih svetovnih vlad, ki so seznanjene s temno prihodnostjo, so že sestavljeni načrti, kdo in pod katerimi pogoji bo preživel, ameriško roko nad tem pa drži temnopolti predsednik Thomas Wilson v podobi Dannyja Gloverja. Njegova hčerka je Thandie Newton, ki je šokirana, ko odkrije, kaj očetova vlada skriva pred svetom. Vse skupaj iz svoje samotne perspektive opazuje in napoveduje radijski voditelj – morda tudi prerok – Charlie Frost (Woody Harrelson), ki svoje katastrofične napovedi po radiu posreduje vsem, ki so ga pripravljeni poslušati. Kljub tej pisani zasedbi pa so glavni junak filma vseeno posebni učinki, s katerimi nam Emmerich predstavi kataklizmo in ki se raztezajo od velikanskih potresnih razpok, eksplozij in požarov do gigantskih valov cunamija, s čimer ponazarja vse vidike katastrofe, ki so ji po Emmerichovem mnenju lahko kos zgolj Kitajci. Preveliko spraševanje o resnični podlagi za vse dogajanje pri 2012 pa seveda ne pride v poštev, saj je vse, kar so nam hotel prirediti ustvarjalci, dve uri in pol adrenalinske zabave, ki se konča na Noetovih krilih.
SPEKTAKLI R. EMMERICHA
Dan neodvisnosti (1996) Akcijska uspešnica, s katero je Emmerich postal režiser svetovnega formata, je gledalce soočila z dejstvom, kaj storiti v primeru, ko hočejo Nezemljani zavzeti naš planet. Svet je pred uničujočimi vesoljskimi ladjami reševal kdo drug kot Will Smith. Oskar za vizualne učinke.
Godzila (1998) Emmerich se je po Dnevu neodvisnosti navdušil nad kultno japonsko pošastjo – Godzilo. Kot stranski proizvod atomskih testiranj v tajni bazi v Pacifiku nastane velikanski kuščar, ki ruši vse pred sabo in se prebije celo do Manhattna. Kar sledi, je spektakularni spopad ameriške vojske s pošastjo ...
Dan po jutrišnjem (2004) Še preden se človeštvo dodobra zave, se Zemlja nenadoma znajde na pragu nove ledene dobe. Medtem ko potekajo množične evakuacije ljudi proti jugu, kjer podnebne spremembe niso tako dramatične, se paleoklimatolog (Dennis Quaid) odpravi proti zmrznjenemu severu, da bi rešil sina ...
|
