|
 Še prav dobro se spomnim naslovnice angleške filmske revije Screen International s konca leta 1996, ki je prinašala tudi zgodbo filmarja Jamesa Camerona o Avatarju, projektu, ki se ga je nameraval lotiti po filmu Titanik, s katerim je bil tedaj že nekaj časa v poprodukciji. Zamujal je, stroški so naraščali in studijskim direktorjem kravžljali živce, saj so se bali finančnega potopa. Leto pozneje, konec leta 1997, je Titanik zaplul v kinodvorane, najprej z zmerno hitrostjo, potem pa je neustavljivo vlekel naprej in v prihodnjega pol leta postal pojem filmskega fenomena, ki so ga okronali tudi z enajstimi oskarji. Cameron je takrat na podelitvi zavpil, da je, podobno kot Jack na premcu ladje velikanke, kralj sveta, kmalu zatem pa se je za kar nekaj časa umaknil k razmišljanju o novem filmskem projektu, ki bi ga bilo mogoče označiti z novimi presežniki.
PREDZGODOVINA
Vmes sta se zgodili nova trilogija Vojne zvezd in trilogija Gospodarja prstanov, ki sta postregli s fotorealističnimi junaki, ki pa so jih zgenerirali z računalnikom (denimo Jar Jar Binks in Golum), zgodilo se je računalniško zajemanje likov, ki smo jih opazovali od Polarnega vlaka do še povsem sveže Božične pesmi, mimo je šla trilogija Matrica, ki je virtualnemu življenju dala nov zorni kot, v kinodvorane pa je udaril nov 3D bum, ki ga sicer najbolj čutimo pri risankah, čeprav tudi klasični akcijski filmi niso čisto imuni nanj.
Cameron je ves ta čas razvijal novo filmsko tehnologijo, se učil 3D snemanja pri tistih, ki so to takrat še znali bolje od njega, se igračkal s podvodnimi dokumentarnimi filmi (denimo Duh morskih globin, 2003 in Pošasti iz globin, 2005) in pilil scenarija za znanstvenofantastični ekstravaganci Battle Angel in Avatar. Sprva je bilo mišljeno, da naj bi z vsem novim znanjem in novo tehnologijo posnel Battle Angel (po istoimenski serijalu manga), na koncu pa se je pred nekaj leti odločil, da najprej izpelje Avatar.
ZGODBA
Avatar lahko označimo za epsko znanstvenofantastično pustolovščino, čeprav ima tudi kaj nekaj družbeno aktualnih referenc. Glavni junak zgodbe (ta se dogaja nekje v 22. stoletju) je nekdanji marinec Jake Sully (Sam Worthington), ki je v bojih na Zemlji postal invalid, zato je izbran, da na planetu Pandora sodeluje v t. i. programu Avatar. Jake odpotuje na planet, prekrit z džunglo, ki jo naseljujejo številne nenavadne živali in vegetacija, pa tudi humanoidna rasa, ki se imenuje Navi. Navijci so visoki kake tri metre, fizično so sposobnejši od človeka, hkrati pa jih imajo za primitivnejše, k čemur pripomore tudi to, da živijo v sožitju z naravo. Ker ljudje v goščavah Pandore najdejo dragocene minerale, se jih poskušajo polastiti v čim večjih količinah, kar seveda vodi v boje z Navijci. Ljudje pa na Pandori ne morejo dihati, zato uporabijo genski inženiring in ustvarijo svoj tip Navijcev, ki jih imenujejo Avatarji. Z visokotehnološko povezavo lahko ljudje mentalno vstopijo v Avatarje in jih nadzorujejo kot svoje telo, kar Jaku omogoči, da spet funkcionira kot celostno bitje, predvsem v vlogi bojevnika. Pri bojih z Navijci spozna mlado, simpatično in energično Navijko Neytiri (Zoe Saldana), se vanjo zaljubi in neizbežna dilema, v kateri se bo moral odločiti, na katero stran bo stopil, saj se bo s tem morda odločil boj med vojskujočima se stranema, mu gotovo ne uide.
OZADJE IN PRIČAKOVANJA
Najbolj pričakovan film letošnjega leta bo gotovo ponudil tehnološki filmski presežek v vseh pogledih, saj je tehnološko najkompleksnejši filmski projekt doslej. Proračun filma se menda giba okoloi 300 milijonov dolarjev (skupaj z marketingom), približno 60 odstotkov likov pa naj bi bilo računalniško generiranih. Sigourney Weaver, ki v filmu igra znanstvenico Grace, je pred kratkim izjavila, da je film tako dober, da si ga bo navdušenec nad Cameronovim ustvarjanjem ogledal približno štirikrat, saj bo šele tedaj lahko zaobjel vse vizualne komponente filma. Že v nekaj tednih bo jasno, ali je v njenih besedah kaj resnice in ali so utemeljene tudi Cameronove napovedi, da naj bi v prihodnjih letih z nadaljevanji Avatar 2 in Avatar 3 ustvaril celoten kozmos, po svoji strukturi še precej kompleksnejši od Vojne zvezd. Prvotno je želelAvatar predvajati zgolj v 3D različici, zato je z zaključevanjem filma tudi odlašal približno leto in pol, nazadnje pa so se že pred časom odločili, da bodo, tudi zato, ker 3D dvoran po vsem svetu še ni dovolj (Cameron pričakuje, da ga bo v tej tehnologiji videla tretjina vseh kino gledalcev Avatarja po svetu), omogočili še ogled v klasičnih kinodvoranah (pri nas bo film na voljo v obeh različicah). Naj bo tako ali drugače, Avatar natanko ducat let po Titaniku prihaja v kinodvorane in filmoljubci bodo ob koncu letošnjega leta gotovo prišli na svoj račun. Še detajl: glasbo za film je zložil "titanikovski" James Horner, podobno kot takrat Celine Dion pa je tokrat skladbo I See You prispevala Leona Lewis.
FILMI JAMESA CAMERONA
Preboj mu je uspel leta 1984 z nizkoproračunskim Terminatorjem, v katerem je bil prepričljiv Arnold Schwarzenegger. Njegov naslednji film, Osmi potnik 2 (1986), je prejel dva oskarja in s kultno vlogo Sigourney Weaver utrdil lik ženske akcijske filmske junakinje. Leta 1989 je posnel Brezno, enega najdražjih filmov svojega časa. Film predstavlja mejnik v razvoju računalniških posebnih učinkov, saj se tam prvič pojavi prvi pravi računalniško generiran karakter. Šele tehnologija, razvita za potrebe Brezna, je omogočila Terminatorja 2 (1991). V njem se je vrnil Schwarzenegger, njegov nasprotnik v filmu pa je bil tekoči robot T-1000, ustvarjen s pomočjo spektakularnih posebnih računalniških učinkov in tehnologije 3D preobrazbe (morfiranja). Po, za Camerona, le zmerno uspešnih Resničnih lažeh, s katerimi je posegel v žanr vohunskega filma, je leta 1997 posnel Titanik, ki se je po počasnem štartu prebil na vrh lestvice zaslužkov in tam ostal več mesecev. Kombinacija epske ljubezenske zgodbe, zgodovinske podlage in prepričljivih posebnih učinkov je iz Titanika naredila sinonim za filmsko uspešnico.
|
