|
 Prav dobro se še spomnim, kako sem enkrat konec leta 1995 prišel v ljubljanski kino Šiška in se je tam na platnu ravno vrtel napovednik za risanko Svet igrač. Zdelo se mi je, da je to risanka z drugega planeta, digitalka, ki je prihajala iz neke druge dimenzije, saj smo bili v tistih časih, ki so še malo dihali po Levjem kralju, Lepotici in zveri, Aladinu in podobnih Disneyjevih vragolijah, še povsem v klasični animaciji, v risanih risankah, v posameznih sličicah, ki so jih neutrudni animatorji ustvarjali drugo za drugo. Ko je prvi Svet igrač pred petnajstimi leti začaral temo kinodvoran, so nekateri že vedeli, da je za risanke napočila nova, digitalna doba. A tudi vizionarski Jeffrey Katzenberg, nekdaj vodja animacije pri Disneyju, ki je potem prestopil k DreamWorksu, tega takrat še ni vedel povsem zagotovo, saj so v Delavnici sanj takrat in še tudi pozneje na veliko ustvarjali klasične risanke, kot sta bila Egipčanski princ (1998) in Sinbad: Legenda sedmih morij (2003). Ja, pred petnajstimi leti si ni nihče mislil, da bo klasična animacija v studijskem smislu deset let pozneje že precej eksotična tehnika, ki jo bodo uporabljali samo še izjemoma, denimo pri Princesi in žabcu (2009), letos videni tudi pri nas.
Skoraj ga ni junaka, ki bi v času prvega Sveta igrač lahko predvidel, kaj bo v naslednjih petnajstih letih nastalo iz animacijskega studia Pixar, ki je v tem obdobju prebil vse dosedanje animacijske meje, saj je začrtal izjemno izvirne zgodbe, denimo Pošasti iz omare (2001, prvo digitalko, ki je imela dolge, takrat še nesinhronizirane noge tudi pri nas), jih obogatil z velikim sentimentom, ki je pogledal navzdol celo Simbo (Reševanje malega Nema, 2003), nas ponesel v svetove, kjer roboti rešujejo ljudi (Wall E, 2008, po mnenju mojih otrok za zdaj nedosegljiva risanka) ali pa z ostarelimi sanjači v glavni vlogi (V višave, 2009). Pixar nam je v teh petnajstih letih nanizal ogrlico enajstih celovečernih animiranih biserov, ki so jim aplavdirali tako kritiki kot gledalci, tako podeljevalci oskarjev kot tehno friki, ki so se ob vsaki njihovi naslednji stvaritvi čudili, kako daleč je že prišla računalniška animacijska tehnologija.
Če je prvi Svet igrač s svojima dvema junakoma, Jelkom in Kenom Kozmobliskom, lepo ponazoril dilemo med starimi, klasičnimi igračami (klasično animacijo) in novimi, tehnološko naprednimi (digitalko), in jih je drugi del Sveta igrač (1999) poslal v prvo reševalno misijo, saj Jelka ugrabijo, potem želi sklepni del trilogije zaokrožiti življenjski cikel otroštva in usodo igrač po tem, ko se njihov lastnik poslovi od njih in se poda na neizogibno pot odraščanja. Andy kot pozni najstnik tako roma na kolidž, igrače pa v vrtec, kjer so po eni strani prepuščene razposajenim otrokom, po drugi pa diktaturi igrač, ki so v vrtcu že nekaj časa, zato so si, kot starejši zaporniki v zaporu, prisvojile oblast in ustrahujejo manj izkušene in izurjene. Andyjevim igračam tako ne preostane drugega, kot da se še enkrat združijo, tokrat v velikem pobegu, in si s svojo iznajdljivostjo in spretnostjo izborijo pot na svobodo ter v tako prihodnost, ki si jo želi vsaka prava igrača.
Risanko je kot svoj prvi celovečerni animirani projekt zrežiral Lee Unkrich, ki je bil korežiser že pri Nemu, Pošastih iz omare in drugem delu Sveta Igrač, glasbo je tudi v tretje napisal mojster Randy Newman, za emocionalne scenaristične tone (naj vas ne bo sram, če se vam bo pri končnem prizoru milo storilo) pa je poskrbel Michael Arndt, ki je snel oskarja za Našo malo mis (2006). Svet igrač 3 je himna odraščanju, ki je otroci zlepa ne bodo pozabili, odrasli pa bodo po ogledu te risanke gotovo pomislili: kje za vraga so zdaj moje igrače iz otroštva? Zanimivost: filmske kariere Andyjevih igračk s tem še ni konec, saj naj bi drugo leto nastopile v predrisanki drugega dela Avtomobilov.
KDO SO SLOVENSKI GLASOVI ZA IGRAČAMI?
NINA IVANIČ kot BARBIE
Barbie so že večkrat oddali drugim otrokom ali prodali kot staro kramo, vendar je ta priljubljena igrača vedno našla pot do majhnih deklic.
ALJAŽ JOVANOVIČ kot JELKO
Njegov lastnik je zdaj že odrasel, ampak zvesti kavboj je trdno prepričan, da Andyju ni vseeno za igračke iz otroštva..
UROŠ POTOČNIK kot KEN KOZMOBLISK
Nekoč se je popolnoma posvečal boju proti zlobnemu cesarju Zurgu, zdaj pa mu je najpomembneje, da družina igrač ostane skupaj.
PIA ZEMLJIČ kot ANDYJEVA MAMA
Ljubeča mama samohranilka se podobno kot Andyjeve igrače sooča z bolečino ob njegovem odhodu na študij.
IZTOK JEREB kot MOJMOJ
Z žametno mehkim roza kožuščkom in omamnim vonjem jagodah je Mojmoj najboljši prijatelj vseh otroških zaspancev.
TANJA POTOČNIK kot JESSIE
Živahna kavbojka je trdoživa in ne prenaša neumnosti. Vztraja, da morajo igrače same vzeti usodo v svoje roke.
|
