|
V sodobni priredbi kultnega mladinskega filma iz osemdesetih spremljamo mladega Dreja, ki ob prihodu na Kitajsko v novo okolje naleti na kopico težav, med katerimi najhujšo predstavljajo nasilneži iz nove šole. Nepričakovana pomoč, ki pride s strani šolskega hišnika, pa pomeni tudi začetek nenavadnega, a iskrenega prijateljstva, ki je preraslo v filmsko legendo.
|
|
 Prve serije Karate Kida, ki se je začela 1984., se z drugim delom nadaljevala 1986., svoj tretji del dobila leta 1989 ter se sklenila leta 1994, nisem gledal v kinu, saj sem bil pač otrok Bruca Leeja, eden tistih, ki so po prihodu iz kina Šiška po ulicah, ob smejanju mimoidočih, še dolgo izvajali namišljene karatejske gibe. A po odzivih svojih otrok sem zdaj, ob ogledu te filmske serije na DVD-ju, lahko hitro ugotovil, kako nalezljiva je zgodba o mladeniču, ki ga v borilne veščine potisne tudi nuja po ohranitvi svojega družbenega položaja, pri čemer zanje dobi pravega, hkrati pa precej nenavadnega učitelja. Nova različica prvega Karate Kida je torej nastala četrt stoletja pozneje in le s težavo bi zanjo našli boljši recept, kot ga dobimo v tem filmu. V glavno vlogo so posadili temnopoltega, energičnega in pri svojih enajstih letih (v času snemanja) že dovolj karizmatičnega Jadena Smitha (sina Willa Smitha, s katerim sta skupaj že igrala v drami V iskanju sreče in ki je film tudi produciral), dogajanje so prestavili v poolimpijski Peking (Sračje gnezdo je eden od nujnih posnetkov), za učitelja pa postavili prekaljenega Jackieja Chana, izkušenega filmskega mojstra borilnih veščin in junaka številnih akcijskih filmov v zadnjih štirih desetletjih. Jaden Smith se kot Dre Parker s svojo mamo iz Amerike s trebuhom za kruhom preseli na Kitajsko, kjer hitro najde simpatijo, pa tudi razborite lokalce, ki jim seveda še zdaleč ni kos. Njegovo življenje je ena sama zmešnjava, dokler vanj ne vstopi poduhovljeni hišnik Han, ki v sebi skriva še marsikatere druge sposobnosti, s katerimi hitro osvoji Parkerja in začne spreminjati njegov pogled na svet. Če se je prvi Karate Kid sklenil z nepozabnim žerjavom, lahko tokrat pričakujete še hujšo akrobacijo. Pravšnji film za začetek šolskega leta, ko se je treba s prijatelji pomeniti o poletnih dogodivščinah, hkrati pa ob tem doživeti še primerno filmsko pustolovščino.
NEPRIČAKOVANI ZMAGOVALEC
Ko je leta 1984 v kinodvorane prišel film s pomenljivim naslovom Karate Kid, ni sprva nič kazalo na večji uspeh. Precej klasična, že kar klišejska zgodba o mladeniču, ki ga ustrahujejo lokalni šolski nasilneži, dokler mu na pomoč nepričakovano ne priskoči stari mojster borilnih veščin, je pravzaprav osvežena in v drugo okolje in generacijo prestavljena različica zgodbe iz Rockyja, ki ga je prav tako režiral John Avildsen. V oči je zbodla tudi izbira glavnih igralcev. Naslovno vlogo Daniela, učenca karateja, je odigral mladi Ralph Macchio, ki s svojo visoko suhljato postavo ter temnejšo mediteransko poltjo in lasmi ni bil ravno tipičen ameriški najstniški junak, vendar je očaral gledalce z naravno in sproščeno igro. Prava zvezda filma pa je bil nedvomno azijski igralec Pat Morita, ki je pred tem večinoma nastopal v manjših komičnih vlogah in TV-nadaljevankah in je bil na prvi pogled precej neposrečena izbira. Vendar je uspel upodobiti starega mojstra Miyagija z dostojanstvom, prepričljivostjo in toplino, ki so prepričali kritike, mu prinesli oskarjevsko nominacijo in se vtisnili v srce celotni generaciji gledalcev. Cenjeni ameriški filmski kritik Roger Ebert je Karate Kida razglasil za film leta, dobil pa je tudi štiri nadaljevanja.
> MATIC VEČKO
|
