|
 Pred dvema letoma je v naše kinodvorane pridrvel Brodolom, nekakšna monodrama Toma Hanksa, ki je tega "all American guya", kot mu pravijo, za vedno ustoličila na prestolu enega najbolj profiliranih sodobnih ameriških igralcev, ki vedno znova preseneti tako s svojo igralsko kreacijo, kot z blagajniškim izkupičkom, ki ga doseže film, v katerem igra. Tom Hanks v zadnjem desetletju v igralskem in tudi komercialnem smislu praktično nima spodrsljaja, saj je nanizal nepozabno serijo vlog, ki se vrstijo od Romance v Seattlu (1993), Philadelphie (1993), Forresta Gumpa (1994), Sveta igrač (1995), Reševanja Vojaka Ryana (1998), Čaka te pošta (1998), Sveta igrač 2 (1999), Zelene milje (1999), Brodoloma (2000) in Poti v pogubo (2002). Lani je uspel tudi kot producent z orjaškim hitom, v katerega se je spremenila mini etno romantična komedija Moja obilna grška poroka, ki je tudi v Sloveniji pritegnila skoraj 70.000 gledalcev.
Lani je nekako v tem času prišla na spored akcijsko komična drama Ocean Eleven, v katerem se je "all star" tolpa prevarantov, ki jo sestavljajo taki asi kot George Clooney, Brad Pitt, Matt Damon (blizu sta bila še Julia Roberts in Andy Garcia), lotila neverjetnega podviga ropanja kazina v Las Vegasu. Simpatična tolpa je prevarantske filme, torej "con artists films", spet zvlekla v nebo. Ta žanr že od časov Gibsonovega Mavericka iz leta 1994 ni beležil pravih uspehov, ki jim je standard postavilo vrhunsko Želo (1973), kjer sta blestela Robert Redford in Paul Newman, v zadnjih letih pa jim je intelektualni standard držal predvsem David Mamet (Rop, Španski zapornik, Glengarry Glen Ross in Hiša iger).
Letos pa prihaja na spored mutacija, kombinacija zgornjih dveh filmov, ekranizacija avtobiografije enega najmlajših in najpredrznejših prevarantov v sodobni ameriški zgodovini, ki je služil predvsem z vnovčevanjem lažnih čekov. Tega filma, ki je še najbližje drami, se je lotil Steven Spielberg, ki v zadnjem času za svoje filme redno uporablja literarne predloge (npr. Posebno poročilo in A. I. Umetna inteligenca) in ki je do pravic za istoimensko knjigo prišel po dolgi poti. Filmske pravice za svojo avtobiografijo je Frank W. Abagnale, jr., prodal še pred izidom leta 1980 in preden so prišle v roke DreamWorksu, so kakih desetkrat zamenjale lastnika. Za scenaristično adaptacijo knjige so zaposlili scenarista Jeffa Nathansona (Ful gas 2 in Hitrost 2), po pregledu scenarija pa se je Spielberg odločil, da bo film režiral sam. Glavni lik najstnika, ki se mu zaradi razpada družine sesuje otroštvo, za kar krivi predvsem denar, kar postane glavni vzrok za začetek njegovih goljufij, je upodobil Leonardo DiCaprio, ki že od Titani-ka naprej išče svojo pravo igralsko formo (Mož z železno masko in Obala nista upravičili pri-čakovanj, nekaj bolje je bilo z Gangs of New York). Neumornega lovca nanj, in, kot se izkaže kasneje, tudi nekakšnega njegovega nadomestnega očeta, pa je kot agenta FBI Carla Hanrattyja upodobil Tom Hanks, ki je z nenavadno očetovsko vlogo že imel opravka v Poti v pogubo. Vrhunska produkcija, ki pri Spielbergu že nekaj časa ni vprašanje, ležerni, zapeljivi, vendar hkrati tudi izmuzljivi in nesrečni Leonardo DiCaprio in zagrizeni ter v svojem lovu nepopustljivi Tom Hanks so vse odlike te drame iz druge polovice šestdesetih let, ob katerem se boste nekajkrat iz srca nasmejali, hkrati pa vam bo prav tolikokrat nastal cmok v grlu.
|
