|
 Se tudi vam zdi, da Miramax v zadnjih letih izgublja svojo ostrino, svoj rob, s katerim je pred nekaj leti redno skrbel za presenečenja, ki o izvirnosti in inteligentnosti njegovih šefov niso dopuščala dvoma? Pomislite na še ne tako davna leta, ko sta Bob in Harvey Weinstein, oče in mati Miramaxa (ki je, mimogrede, ime prav tako dobil po njunih očetu in mami) briljirala na oskarjevskih podelitvah in se redno z nasmeškom odpravljala tudi do kino blagajn. Spomnite se časov Šunda, Angleškega pacienta, Dobrega Willa Huntinga in Zaljubljenega Shakespearja, če omenimo samo tiste, ki so celuloidni trak brez težav spremenili tako v zlato oskarjevskih kipcev kot v zelenilo dolarjev.
Ja, zdi se, kot da je kreativnost in nos za prave projekte prešla na druge studie, predvsem na DreamWorks, ki je s filmi, kot so Lepota po ameriško, Čudoviti um, Pot v pogubo, lepo zapolnil vrzel, ki jo je pred njim redno polnil ravno Miramax, ki so mu potem npr. ostale Čokolada, Malena, Ladijske novice itn. Morda bo letos kaj drugače z njegovima glavnima upoma Ure (Stephen Daldry) in mjuziklom Chicago ali dolgo odlagano koprodukcijo Gangs of New York. Če se mu je to zgodilo pri t. i. zahtevnejših filmih, pa je poleti 1999, ko je v kinodvoranah eksplodirala Čarovnica iz Blaira, postalo jasno, da mu škriplje tudi pri žanrskih filmih. Miramax je bil Čarovnici blizu, povsem blizu, potem pa ga je prelicitiral Artisan in se iz povsem neznanega distributerja za zmeraj vpisal na filmski zemljevid. Weinsteina pa sta se tolkla po glavi, saj sta bila onadva, ki sta sproducirala Krik, to postmodernistično grozljivko, ki je gledalce po vsem svetu spet naučila kričati in s katero sta zbudila žanr najstniških grozljivk, ki je svetu kmalu dal Krikovo trilogijo pa neznansko mnogo klonov pa nove dele Noči čarovnic in Petkov trinajstih pa zasuke v žanru proti starejšim gledalcem (Hiša strahov, Potopljene sence) pa serijo parodij Filmov, da te kap, kjer ni naključje, da sta tudi za njima stala brata Weinstein. Hm, in tukaj pridemo do zanimivega postanka: kdo je stal za Hišo strahov in Potopljenimi sencami? Nihče drug kot DreamWorks, ki je že tedaj zaslutil, da se da grozljivke prodati tudi starejši filmski publiki, kar je potem najbolje izkoristil M. Night Shyamalan s svojo trilogijo Šesti čut, Nezlomljivi in Znamenja. No, in kot je DreamWorks kmalu za Ameriško pito v kinodvorane poslal svoj klon najstniških seksualno konotiranih komedij (Road Trip), je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo to naredil tudi pri vedno perspektivnem žanru najstniških grozljivk ...
Pri tem so se namesto na lastni ideji odločili graditi kar na ponasnetku japonskega Ringa (ki je, mimogrede na DVD-ju že dostopen tudi pri nas, dobili pa ste ga tudi poleg decembrske številke Jokerja). Tega so Japonci lansirali kot svojo lokalno serijo, ekvivalentno Kriku in v tej maniri prav tako hitro posneli tri dele (Ring, Ring 2 in Ring 0, ki je prvima dvema preddel), kjer se vse skupaj plete okoli skrivnostne videokasete: kdor vidi njeno vsebino, dobi telefonski klic, s katerim mu nekdo sporoči, da bo umrl v enem tednu. Svojo verzijo tega filma so že posneli tudi Korejci. Ameriško pa je prijel v roke režiser Gore Verbinski (Mehikanka, Mišji lov), glavno vlogo novinarke, ki se po ogledu smrtonosne kasete, zaradi katere je eno dekle že umrlo, odloči premagati prihajajočo smrt, pa je prevzela Naomi Watts, ki nam je lani prijetno popestrila poletje v bizarnem Lynchevem Mulholland Driveu. Krogu se zaradi uspeha v Ameriki že obeta nadaljevanje, zanimivo pa bo videti, ali boste po njegovem ogledu zopet rekli ja za najstniške filme tudi vi.
|
