|
Slovenski naslov: TOLPE NEW YORKA
Originalni naslov: Gangs of New York
Igrajo: Leonardo DiCaprio, Daniel Day-Lewis, Cameron Diaz, Liam Neeson, Jim Broadbent, Henry Thomas
Režija: Martin Scorsese
Scenarij: Jay Cocks, Steven Zaillian, Kenneth Lonergan
Producent: Alberto Grimaldi, Harvey Weinstein
Žanr: zgodovinski spektakel
Distributer: Creativa
Trajanje: 166 minut
Premiera: 27. februar 2003
|
|
 Režiser Martin Scorsese je eden najbolj slavljenih ameriških režiserjev zadnjih tridesetih let. Za njegove zasluge mu bo letos nagrado za življenjsko delo podelilo Ameriško združenje režiserjev, Scorsese pa je s filmom Tolpe New Yorka tudi eden izmed petih nominirancev tega združenja za najboljšega režiserja lanskega leta, torej celo obstaja možnost, da bo naenkrat prejel dve nagradi, kar se še do sedaj ni zgodilo.
 Scorsese velja tudi za najboljšega kronista enega največjih svetovnih mest, New Yorka kot sodobnega Babilona. Že dokaj zgodaj je svoje filme (Mean Streets, Taksist, Idiotska noč, Dobri fantje, Čas nedolžnosti, Med življenjem in smrtjo) prenesel na njegove ulice polne nasilja in organiziranega kriminala. Tja je postavljena tudi zgodba filma Tolpe New Yorka, scenarij zanjo temelji na knjigi Herberta Asburyja z istim naslovom iz leta 1928, nekakšni anekdotični kroniki nasilnih dogodkov med etničnimi skupinami najnižjih slojev mesta, ki so v 19. stoletju iskale in se borile za svoj prostor v delu newyorškega spodnjega Manhattna, znanega pod imenom Five Points.
 Čeprav film temelji na zgodovinskih dejstvih, je glavni motor zgodbe popolnoma fikcijski, umeščen v znane zgodovinske okvirje. Glavni junak filma je mladi Amsterdam (Leonardo DiCaprio), ki je priča umora svojega očeta, duhovnika Vallona. Oče je bil pomembna osebnost newyorške tolpe irskih priseljencev. V enem največjih spopadov s tolpo ameriških domačinov ga ubije njihov vodja William Cutting, znan po imenu Klavec Bill in s tem prevzame nadzor nad sosesko. Amsterdam pobegne iz mesta in se po šestnajstih letih vrne z namenom, da bi maščeval očetovo smrt.
Ker je Klavec Bill važna in nevarna osebnost newyorške predmestne skupnosti, se Amsterdam odloči, da bi bilo pomembno očeta čim bolj javno maščevati. Zato se mu skuša vse bolj približati. Končno začne delati zanj in Klavec Bill ga vse bolj tretira kot sina, ki ga nikoli ni imel in ga uči svoje obrti. Amsterdam se zagleda v prikupno Jenny (Cameron Diaz), za katero pa kmalu izve, da je bila nekoč Billova ljubica. Ko se nekega dne odloči, da je čas, da končno ubije Billa, pa nevarni klavec odkrije Amsterdamovo identiteto.
 Na filmska platna se v vlogi psihopatskega Klavca Billa po petih letih vrača oskarjevec Daniel Day-Lewis, znan po svojih kameleonskih vlogah. Njegova demonstracija vbodov z nožem na prašiču v tem filmu je za nekatere kritike takoj postala klasika.
Gre za režiserjev življenjski projekt, ki ga je razvijal kar 25 let, saj je zanj potreboval ogromna sredstva. Proračun je za razliko od njegovih prejšnjih filmov, ki jih je posnel za sorazmerno malo denarja, znašal ogromnih 90 milijonov dolarjev. Zaradi tega je prišlo do številnih sporov s producentom, eden izmed njih pa je celo prišel na naslovnico New York Timesa. Premiero filma so dolgo najavljali za božič predlanskega leta, vendar še ni bil dokončan. Ker gre za epski zgodovinski spektakel, ki lahko številne gledalce pridobi tudi z oskarjevimi nominacijami in nagradami, je film moral počakati na distribucijo kar celo leto. Posneli so ga v največjem italijanskem studiu Cinecitta v Rimu, kjer so v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja nastali številni ameriški filmski spektakli, kot sta Ben Hur ali Kleopatra.
|
