|
 Tako kritiki kot filmski navdušenci se nad t. i. visokoproračunskimi uspešnicami pogosto pritožujemo. Pritožujemo se nad zgodbo, nad igralci, nad dialogi, nad prevlado posebnih učinkov, pritožb ni in ni konca. Z Matrico pa se je zgodilo nekaj drugega. Matrica je čez naše oči navlekla nov svet, nas povlekla v svojo notranjost, saj je bila hkrati inovativna pa tudi zabavna. S svojo zgodbo je že v štartu definirala filmsko nadaljevanko, ki bo naše filmsko življenje skupaj z Vojno zvezd in Gospodarjem prstanov okupirala naslednjih nekaj let (po obeh nadaljevanjih seveda še z neskončnimi izdajami posebnih edicij DVD-jev itn.). Matrica je bila izjemno napredna tudi na področju posebnih filmskih učinkov, saj je za produkcijo nekaterih akcijskih sekvenc uporabila najnovejšo digitalno tehnologijo. Zaščitni znak prve Matrice je bil seveda t. i. "bullet time", učinek, kjer igralce držijo vrvi, hkrati pa jih fotografira na stotine fotoaparatov, ki so postavljeni v krogu skoraj 360 stopinj okoli njih. Ko so potem sestavili posnetke teh fotoaparatov ter računalniško izračunali tudi vmesne kote, ki jih fotoaparati niso pokrili, smo dobili vtis, kot da je posnetek nastal v enem kadru. Prva Matrica je za leto 1999 dobila vse visokotehnološke oskarje, in to kljub temu da je bila v hudi konkurenci s filmom Vojna zvezd: Epizoda I - Grozeča prikazen.
 Režiserja/scenarista Larry in Andy Wachowski obravnavata Matrico 2 (Matrica: Reloaded) in 3 (Matrica: Revolutions) kot en film, ki pa sta ga morala zaradi časovnih omejitev razdeliti na dva dela. Zato so oba filma, ki se zgodita v zgolj 24 urah, posneli skupaj, podobno kot je Peter Jackson posnel vse tri filme Gospodarja prstanov. Iz istega razloga Matrica 2 prihaja v kino spomladi, Matrica 3 pa letos jeseni. Če smo natančni, gre za eno zgodbo v treh delih, vendar studio Warner bratoma Wachowski pri prvem filmu ni dovolj zaupal. Če smo v prvem delu prek računalniškega programerja Nea (Keanu Revees), ki sluti da nekaj z njegovim svetom, z njegovim dojemanjem realnosti ni v redu, in potem preko Morfeja (Laurence Fishburne) in Trojice (Carrie-Anne Moss) spoznali matrico, nekakšen navidezni svet oziroma izjemno kompleksen računalniški program, ki je navlečen preko oči in misli ljudi z namenom, da jih kontrolira oziroma za zmeraj zaziba v fiktivno življenje ter na koncu izvedeli, da je Neo v resnici The One, torej izbranec, nekakšen odrešitelj, ki naj bi ljudi odrešil matrice, se drugi del nadaljuje v veliko bolj akcijskem stilu. Junaki iz prvega dela se bodo najprej podali v skrito mesto Sion, zadnje zatočišče ljudi pred stroji, kjer imajo le 72 ur časa, preden ga odkrijejo preiskovalni roboti, potem pa od tam na misijo reševanja človeštva, kjer bo prednjačil Neo s svojimi sedaj že povsem izraženimi nadnaravnimi sposobnostmi.
 Za filma so porabili več kot tristo milijonov, zato je večina pisanja o nadaljevanjih Matrice usmerjenega na poudarjanje tehničnih presežkov na področju posebnih filmskih učinkov, ki naj bi jih prinesla ta dva filma. Za tiste, ki jih zanima ta vidik Matrice, naj povemo, da so filma snemali več kot devet mesecev, da so ga spremljale mnoge težave (za prvo veliko je poskrbela smrtna nesreča pevke Aaliyah, ki naj bi imela stransko vlogo, kasneje je umrla še Gloria Foster, ki je upodobila Orakelj), da so za vrtoglavi pregon po avtocesti v opuščeni ameriški vojaški bazi kar sami sezidali nekaj kilometrov avtoceste, da je zaključna, nekaj manj kot dvajsetminutna akcijska sekvenca (ki jo bomo videli v tretjem delu) stala več kot dve tretjini celotnega proračuna prve Matrice in da naj bi bila največja inovacija t. i. "virtualna kinematografija". Ta tehnika naj bi v prihodnosti skorajda povsem zabrisala meje med realnim dogajanjem in računalniško animacijo, v drugem delu Matrice pa so jo uporabili npr. v fascinatni sekvenci, ko se Neo bori s stotimi agenti Smithi, ki so sklonirani iz enega realnega. Vse skupaj naj bi filma imela kar 2500 kadrov s posebnimi učinki, kar je največ za katerikoli film do sedaj.
Drugo vprašanje, za katerega pa se bodo zanimali tisti, ki so v prvi Matrici videli predvsem originalen znanstvenofantastični film, pa je, kako sta brata Wachowski nadgradila zgodbo iz prvega dela. Ta naj bi šla naprej v nadaljnjo eksploatacijo matrice kot virtualnega računalniškega programa, saj naj bi posamezni novi karakterji ponazarjali določene zakonitosti programov ali njihove napake in nepravilnosti, ki jih poznamo že zdaj iz vsakdanjega življenja (npr. računalniški virusi, ki jih bo predstavljal agent Smith, ki se je naučil samoreplikacije oziroma kloniranja). Prav tako naj bi v nadaljevanju izvedeli, da svet robotov, strojev ni povsem zloben, da obstajajo stroji, ki so jih kasneje prekosili in zasužnjili, še bolj kruti in še močnejši, in da je svet Matrice pravzaprav megamesto, ki po velikosti za kakih desetkrat presega New York. Spoznali bomo tudi arhitekta matrice in na koncu drugega filma naleteli na presenečenje, ki nam bo dalo misliti do tretjega dela. Nekaj bodo dodali tudi novi karakterji kot npr. Dvojčka s sposobnostjo teleportiranja in izginjanja (ki so jo dodobra uporabili tudi že Možje X 2), Persephone (Monica Bellucci), ki se bo na svoj način spravila na Nea in Nioba (Jada Pinkett Smith), ki ima še nerazčiščen odnos z Morfejem. O filozofskih konotacijah Matrice si lahko več preberete v članku Dušana Rutarja, ki je lani napisal knjigo Matrica.
Brata Wachowski sta bila pri prvem delu pobudnika, da so najeli vrsto priznanih risarjev stripov, ki so ilustrirali serijo kratkih zgodb iz sveta Matrice. Stripe je mogoče brezplačno videti na uradni spletni strani filma. Ker je Matrica postala donosen fenomen, so v istem duhu naredili še korak dlje in najeli priznane animatorje iz ZDA, Koreje in Japonske, ki so ustvarili serijo kratkih animiranih filmov pod skupnim imenom Animatrix, ki razlaga tudi dogajanje pred začetkom prvega filma. Vsaka risanka je animirana v drugačnem slogu, značilnem za posameznega avtorja. Brata Wachowski sta tudi napisala scenarije za štiri od devetih risank. Serijo bodo izdali na DVD prihodnji mesec, do takrat pa bo moč na uradni spletni strani videti nekaj risank (eno, Poslednji let Osirisa, smo lahko videli tudi kot predfilm Brez povratka 2).
Tudi nadaljevanje Matrice je tako definitivno doživetje, ki se mu, če ste ljubitelj akcijskega in znanstvenofantastičnega žanra, najbrž ne boste mogli upreti. Ko se bo ta saga o reševanju človeštva konec leta zaključila, bomo trilogijo z Matrico gotovo lahko postavili ob bok podobno monumentalnim trojčkom zadnjih let, kjer se bo poleg Vojne zvezd seveda znašel tudi Gospodar Prstanov.
|
