|
 Gledalce, ki so si film tainta že ogledali, prosimo, naj ne razkrijejo njegove skrivnosti tistim, ki ga še niso videli, in jim s tem ne pokvarijo filmskega užitka. Tovrstna oznaka je ponavadi rezervirana za filme z veliko skrivnostjo, s presenetljivim preobratom, twistom, pri katerem zazijamo od sladkega presenečenja. To so filmi, ki nas pustijo brez sape, razširijo oči, odprejo usta in prikujejo na sedež. Pa čeprav smo postali gledalci z leti bolj prebrisani in se nas ne da več tako lahko vreči na finto. In čeprav imamo rešitev praktično ves čas pred nosom, pa je ne opazimo. Pa še nekaj: ko finto v filmu enkrat uporabijo, je pokurjena enkrat za vselej. Vsi naslednji filmi jo morajo upoštevati in si izmisliti novo, še boljšo, še presenetljivejšo in šokantnejšo. Zato obstaja pri tovrstnih filmih nekakšna žanrovska dialektika, kjer se en film navezuje na drugega in ga hkrati nadgrajuje. Tovrsten proces pa je za zadnjega v vrsti izredno zahtevna naloga, ki uspeva le največjim in najboljšim. In v to elitno druščino filmov zagotovo spada tudi Memento.
Zato je najbolje, da o filmu pred ogledom zveste čim manj. Pustite se presenetiti. Lahko vam zaupam le, da je Memento vrhunski psihološki triler, kjer nič ni tako, kot se sprva zdi, in hkrati film, ki vas bo ves čas begal, dražil, zasvojil, spravil v neznanski bes in obup ter se suvereno igral z vašimi živci. Ogled Mementa je prav posebna izkušnja, ki smo je deležni bolj poredko. Na koncu boste iz kina prišli kot izžeta cunja, pa vendar vam bo žal, da se je film že končal. Njegov zaplet, način pripovedovanja zgodbe in seveda presenetljiva končna razrešitev so originalni, pretresljivi in prepričljivi. In še opozorilo: če si ga boste ogledali enkrat, ga boste morali videti tudi drugič in mogoče še celo tretjič. Za eno samo gledanje je Memento občutno preobilen zalogaj.
Naj še povem, česa v Mementu ne boste videli. Čeprav se dogaja v San Franciscu, bomo v njem zastonj iskali atraktivne znamenitosti, kot so zapor Alcatraz, slovite poševne ulice, most Golden Gate, ostali boste tudi brez morskih motivov. Niti za vzorec. Memento tudi ni film, ki bi nam za zabavo in oddih ponudil očesu prijazno skoreografirane akcijske prizore. Sorry folks, tokrat ne bo nič z avtomobilskimi dirkami, s streljaškimi obračuni, pa tudi za seksi lepotice in komične predahe tu ni prostora. To je zgodba iz povsem drugega testa. Memento je klavstrofobičen film zaprtih prostorov, velikih planov človeških obrazov, vrhunskih igralskih kreacij in non stop psihološkim pritiskom. To je film, ki človeškega spomina ne jemlje kot nekaj samoumevnega. In če mislite, da z vašim spominom ni nič narobe, si pojdite ogledat Memento. Prepričal vas bo o nasprotnem.
In nenazadnje je to film, ki bi moral gladko posneti letošnjega oskarja za najboljši scenarij, ne pa zgolj nominacije.
25 VELIKIH FILMOV Z VEEELIKO SKRIVNOSTJO
(po letnici nastanka)
1. Psiho (Alfred Hitchcock, 1960) Starosta, iz katerega so se napajali vsi ostali.
2. Kitajska četrt (Roman Polanski, 1974) Faye Dunaway ima sestro in hčerko v isti osebi. Kako je to mogoče? Ker je spala s svojim očetom.
3. Cruising (William Friedkin, 1980) Serijski morilec pobija homoseksualce. Al Pacino ga sicer ujame, a mu gej subkultura postane tako všeč, da od morilca prevzame štafeto.
4. Bilo je nekoč v Ameriki (Sergio Leone, 1984) Starček De Niro po 35-ih letih spozna, da njegov najboljši prijatelj ni mrtev, ampak mu je ukradel denar, žensko in življenje.
5. Manhunter (Michael Mann, 1986) Po dolgem in mučnem iskanju okrutnega serijskega morilca se Williamu Petersenu končno posveti, da je imel rešitev ves čas pred nosom: z morilcem sta gledala iste posnetke pobitih družin.
6. Angelsko srce (Alan Parker, 1987) Privatni detektiv Mickey Rourke išče samega sebe.
7. Brez izhoda (Roger Donaldson, 1987) Kevin Costner mukoma dokaže, da ni ruski vohun Jurij. O, pa je.
8. Jakobova lestev groze (Adrian Lyne, 1990) Dolga agonija Tima Robbinsa.
9. Homicide (David Mamet, 1991) Protižidovska naci zarota ni to, kar se zdi. Mamet se je kot mojster twistov izkazal tudi v Hiši iger in Španskem ujetniku.
10. Igralec (Robert Altman, 1992) Nevarnega izsiljevalca ne samo da ne odkrijejo, ampak po njegovem scenariju posnamejo film z naslovom Igralec.
11. Igra solz (Neil Jordan, 1992) Ona je moški!
12. Prvinski nagon (Paul Verhoeven, 1992) Sharon Stone je, pa ni, pa je, pa ni, pa je, pa ni morilka. Ah, koga briga, važno je, da zna lepo prekrižati noge.
13. Kaznilnica odrešitve (Frank Darabont, 1994) Plakati Rite Hayworth, Marilyn Monroe in Raquel Welch skrivajo več kot 20-letno kopanje predora iz zapora.
14. 12 opic (Terry Gilliam, 1995) Bruce Willis vidi kot otrok podobo, ki ga je zaznamovala za celo življenje. V trenutku svoje smrti jo bo ponovno doživel. (Po polurnem francoskem filmu La Jetee.)
15. Osumljenih pet (Bryan Singer, 1995) Keyser Sose je Kevin Spacey.
16. Se7em (David Fincher, 1995) Morilec je Kevin Spacey.
17. Klub golih pesti (David Fincher, 1999) Brad Pitt ne obstaja.
18. Matrica (brata Wachowski, 1999) Svet, kot ga poznamo, so si izmislili računalniki.
19. Skrivnost ulice Arlington (Mark Pellington, 1999) Jeff Bridges je žrtev široko zasnovane zarote.
20. Šesti čut (M. Night Shyamalan, 1999) Bruce Willis je mrtev. (M. Night Shyamalan nas je presenetil tudi v Nezlomljivih.)
21. Potopljene sence (Robert Zemeckis, 2000) Harrison Ford je baraba.
22. Zaobljuba (Sean Penn, 2001) Obstajajo vsaj trije možni morilci, med njimi je tudi Jack Nicholson.
23. Vanilla Sky (Cameron Crowe, 2002) Tom Cruise je mrtev.
24. Vsiljivci (Alejandro Amenabar, 2002) Eee ... je še preveč svež, da bi vam izdal.
25. Memento ...
|
