|
 Telefonska govorilnica je dokaj nenavaden film, katerega nastanek se bere kot napeta srhljivka ali triler. Izvor projekta sega več kot 30 let v preteklost, v čas velikega mojstra filmskega suspenza in tistih pravih trilerjev, Alfreda Hitchcocka, s katerim je scenarist Larry Cohen sedel h kosilu v Hitchcockovem bungalovu. Cohen je menil, da bo zamisel všeč velikemu režiserju, ki je pred tem posnel filme v rešilnem čolnu (Rešilni čoln, 1944) in stanovanju (Vrv, 1948, in Dvoriščno okno, 1954). Hitchcock je bil nad idejo navdušen, vendar nobeden od njiju ni vedel, kako bi jo izpeljala. Žal ga je potem prehitela smrt in Cohen se je domislil rešitve, kako bi ostrostrelec teroriziral publicista v telefonski govorilnici, šele vrsto let kasneje. Scenarij, ki se mu je podil po glavi 30 let, je nato napisal v pičlih desetih dneh.
Seveda danes vsi uporabljajo mobilce in telefonske govorilnice izumirajo, zato je dogajanje postavil v "zadnjo" govorilnico na Manhattnu. Stu Shepard (Colin Farrell) po naključju dvigne zvoneči telefon v njej, ko mu glas v njem sporoči, naj ne odloži slušalke, sicer bo ustreljen. Drama se začne.
Glede na to, da je Cohen režiral 21 neodvisnih filmov, je sprva mislil film posneti kar sam, nato pa je scenarij začel krožiti po Hollywoodu in ustvaril pozitivne govorice. Najprej so želeli režiserja Joela Schumacherja in igralca Nicolasa Cagea. Potem je pokazal zanimanje Mel Gibson in prejšnja dva nista bila več zanimiva. Po tednu dni je Gibson odstopil in prikazal se je Will Smith z režiserjem Michaelom Bayem (Armageddon, Alkatraz itn), ki pa se je hotel znebiti govorilnice. Navadno v takšnih primerih odpustijo scenarista, k sreči pa so poiskali drugega režiserja. Nato sta pristopila brata Hughes (Iz pekla, 2001), vendar se je Smith odločil raje posneti Alija. Kmalu zatem je podpisal Jim Carrey in pripeljal nazaj Schumacherja, s katerim sta posnela Batmana za vedno. Ko je Carrey odpovedal, ker se je zbal dramatičnih prizorov, je režiser pripeljal Colina Farrella.
Ta briljantni eksperimentalni film, ki se praktično zgodi v realnem času in zgolj na eni lokaciji, je doživel topel sprejem na festivalu v Torontu 2002, potem pa so zaradi ostrostrelca, ki je takrat razsajal v ZDA, premiero prestavili iz novembra 2002 na april 2003.
|
